Več kot polovica ljudi v EU čuti vpliv pandemije na osebne prihodke

Koronavirus 03. Jun 202107:00 > 10:24 0 komentarjev
Hiša Evropske unije, Hiša EU
Denis Sadiković/N1

Najnovejša javnomnenjska raziskava Evropskega parlamenta kaže, da podpora EU ostaja visoka kljub pandemiji covida-19, vendar pa več kot polovica Evropejk in Evropejcev že čuti vpliv pandemije na njihove osebne prihodke oziroma to pričakujejo. Ukrepi EU pa se zdijo zadovoljivi le slabi polovici prebivalcev Slovenije.

Nova javnomnenjska raziskava Eurobarometer, ki jo je naročil Evropski parlament, izvedena pa je bila marca in aprila letos, kaže vse večji vpliv pandemije covida-19 na življenje ljudi ter na njihov finančni položaj.

Osem od desetih vprašanih je seznanjenih z ukrepi EU za spopadanje s posledicami pandemije. Državljanke in državljani menijo, da bi se moral Evropski parlament prednostno ukvarjati z javnim zdravjem, bojem proti revščini, s podporo gospodarstvu in delovnimi mesti ter z ukrepanjem na področju podnebnih sprememb.

Vpliv covida-19 na osebne prihodke že občuten

Ob koncu prvega letošnjega četrtletja je 31 % Evropejk in Evropejcev že čutilo posledice pandemije v obliki slabšega osebnega finančnega položaja. Še 26 % vprašanih pa pričakuje poslabšanje svojega finančnega položaja zaradi pandemije.

Vpliv pandemije na osebne prihodke
Evropski parlament

Medtem ko skupen delež 57 % vprašanih predstavlja jasno večino na ravni EU, je treba pri tem upoštevati znatne razlike med posameznimi državami članicami. Tudi v Sloveniji 31 % vprašanih že čuti posledice krize v poslabšanju svojega finančnega položaja, 33 % pa jih to pričakuje v prihodnosti. 36 % vprašanih v Sloveniji medtem pri svojih osebnih financah ne pričakuje sprememb zaradi pandemije.

Zdravstvene koristi večje od gospodarske škode?

Kljub finančnemu vplivu pandemije večina anketiranih v EU (58 %) meni, da so pričakovane zdravstvene koristi zaradi omejitvenih ukrepov v njihovi državi večje od gospodarske škode, ki bi jo ti lahko povzročili.

Takšno mnenje prevladuje v večini držav EU in nakazuje na spremembo trenda glede na drugo polovico lanskega leta, ko je v raziskavi Evropskega parlamenta nekaj več kot polovica Evropejk in Evropejcev menila, da je gospodarska škoda pomembnejša.

Parlameter
Evropski parlament

Slovenija je med državami, kjer se trend iz lanskega leta ni spremenil; po mnenju 44 % vprašanih so zdravstvene koristi večje od gospodarske škode, medtem ko jih 55 % meni nasprotno.

V Sloveniji ukrepe na ravni EU odobrava le polovica prebivalcev

Evropejke in Evropejci so dobro seznanjeni s prizadevanji EU v boju proti pandemiji covida-19 in njenimi posledicami: kar osem od desetih vprašanih je namreč že slišalo, videlo ali bralo o ukrepih oziroma aktivnostih, ki jih je v odziv na pandemijo sprožila Unija, skoraj polovica med njimi (48 %) pa te ukrepe tudi pozna.

Več o zadnjem Eurobarometru si lahko preberete tukaj – kako (ne)zadovoljni smo v Sloveniji z delovanjem demokracije.

V Sloveniji je odstotek znatno večji v primerjavi s povprečjem v EU, saj je kar 96 % vprašanih že slišalo za ukrepe EU, kar 71 % jih tudi pozna.

Kljub visoki stopnji zavedanja pa je z ukrepi zadovoljnih le 48 % državljank in državljanov EU ter Slovenije, medtem ko jih je nasprotnega mnenja 50 % (v Sloveniji 52 %). Podobno je tudi zgolj 44 % vprašanih v EU in Sloveniji zadovoljnih s stopnjo solidarnosti med državami članicami v boju proti pandemiji.

Odzivanje na krize, zdravje in cepiva

Kar 74 % Evropejk in Evropejcev (v Sloveniji 72 % prebivalcev) si želi, da bi imela Unija več pristojnosti za odzivanje na krize, kot je pandemija covida-19.

Na vprašanje, na kaj bi se morala Unija osredotočili pri spopadanju s pandemijo, so vprašani izpostavili hiter dostop do varnih in učinkovitih cepiv za vse državljanke in državljane EU (39 %). Sledijo dodatna vlaganja v razvoj zdravil in cepiv (29 %), vzpostavitev evropske krizne strategije (28 %) ter razvoj evropske zdravstvene politike (25 %).

Tudi vprašani v Sloveniji so na prvo mesto uvrstili hiter dostop do varnih in učinkovitih cepiv za vse državljanke in državljane EU (37 %), sledijo podpora podjetjem in zaposlenim, ki jih je prizadela pandemija (29 %), vlaganja v gospodarstvo za trajnostno in pošteno okrevanje vseh članic EU (28 %) ter vzpostavitev evropske krizne strategije (25 %)

Letošnja spomladanska raziskava Evropskega parlamenta Eurobarometer je bila izvedena med 16. marcem in 12. aprilom v 27 državah članicah EU. Potekala je v obliki osebnih intervjujev in dopolnjena s spletnimi intervjuji, kjer je bilo to potrebno zaradi pandemije. Skupno je v njej sodelovalo 26.669 ljudi.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!