V dneh pred božičem bo po vsej Sloveniji potekala velika cepilna akcija. Z njo želijo na ministrstvu za zdravje in v lokalnih skupnostih necepljene prepričati, da se cepijo in pripomorejo pri obvladovanju epidemije. Cepilni centri bodo v tem času odprti tudi ponoči, mobilnim cepilnim enotam bo na pomoč priskočilo tudi osebje iz bolnišnic.
Na ministrstvu za zdravje pred božičnimi prazniki, med 19. in 24. decembrom, v sodelovanju z lokalno skupnostjo organizirajo dneve cepljenja. Minister za zdravje Janez Poklukar je o tem prejšnjo nedeljo prek videokonference že govoril s slovenskimi župani, v zadnjih dneh pa je ekipa ministrstva in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) obiskala 12 slovenskih statističnih regij in opravila razgovore z župani ter direktorji zdravstvenih domov in bolnišnic.
Organizatorji in nosilci dnevov cepljenja, ki se bodo zaključili na predbožični večer, so lokalne skupnosti. Na ministrstvu namreč menijo, da bo bolje, če necepljene v posameznih občinah nagovori lokalna skupnost. Ker bodo v veliki cepilni akciji sodelovali tudi civilna zaščita, Rdeči križ in nevladne organizacije, so pri obisku regij in posameznih občin sodelovali tudi poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan in predstavniki regijskih odborov Rdečega križa.
Cepilni centri bodo odprti tudi ponoči
V teh dneh bodo cepilni centri v zdravstvenih domovih odprti od 8. ure zjutraj do 20. ure zvečer, hkrati pa bo v vsaki statistični regiji en cepilni center odprt tudi ponoči, od 20. ure zvečer do 8. ure zjutraj. S tem želijo pobudniki pokazati, da so pripravljeni narediti vse, da o cepljenju prepričajo vsakega, ki ima pomisleke. V Prekmurju bo na primer nočna cepilna ambulanta obratovala v prostorih zdravstvenega doma v Murski Soboti, na Gorenjskem pa v prostorih Klinike Golnik.
Na srečanju so se strinjali, da se župani in občinske uprave z zdravstvenimi domovi dogovorijo, kakšen bo akcijski načrt ter kdaj in kje bodo v kakšni vasi z mobilno enoto. Ker se bodo mobilne enote v teh dneh povečale, bodo na ministrstvu pomagali tudi z razporeditvijo kadra iz bolnišnic in od drugih izvajalcev zdravstvenih dejavnosti. Koliko dodatnega osebja bo potrebnega, bo znano v naslednjih dneh, ko bodo svoj načrt predstavili vse občine oziroma zdravstveni domovi.
Necepljene bodo nagovorili tudi zdravniki in župani
Na sestanku, ki so se ga udeležili predstavniki ministrstva, NIJZ, občinske uprave in zdravstvenih zavodov, so družinske zdravnike tudi zaprosili, naj nagovorijo vse necepljene paciente, predvsem tiste nad 50 let. Nekateri župani so tudi napovedali, da bodo napisali pismo, v katerem bodo k cepljenju pozvali vse občane.
Minister za zdravje Janez Poklukar je povedal, da bosta na cepilnih mestih v dneh cepilnega maratona na voljo obe cepivi, torej poleg Pfizerja tudi Moderna. Medtem ko s Pfizerjem cepijo povsod, pa je do cepiva Moderne težje priti, v nekaterih cepilnih centrih ga sploh nimajo. Dodal je, da se bo v naslednjih dneh, ko bo minilo šest mesecev od zadnjega odmerka, tudi sam cepil z Moderno. Minister je bil cepljen z AstraZeneco.
“K temu razmišljanju me je usmerila stroka oziroma študije, ki so povedale, da je v odmerku (Moderne) večja količina mRNK cepiva in tudi na ta način naj bi se zagotavljala boljša zaščita. Vendar splošno gledano sta obe cepivi enako učinkoviti. Jaz sem se pač tako odločil, ker za eno se moraš. Verjamem v varnost in učinkovitost obeh cepiv.”
Pri prevozu bodo pomagali tudi civilna zaščita in gasilci
Cepilno akcijo bodo strokovno pomagali koordinirati na NIJZ, župani pa bodo medtem organizirali cepilne centre v primernih prostorih. Ker je zima, bo večina cepilnih centrov v notranjih prostorih. Pri prevozu ljudi na cepilno mesto bodo sodelovali tudi civilna zaščita in gasilci. Na ministrstvu si želijo, da bi s tem neodločenim skupaj pokazali, kaj je prav in kaj slovenska družba potrebuje ta trenutek, da bo vstop v novo leto čim bolj varen.
Nekatere države, na primer Grčija, je že uvedla obvezno cepljenje za starejše. Debata o tem poteka tudi pri nas v strokovnih krogih. Na ministrstvu o tem ne želijo govoriti, saj se mora o tem vprašanju najprej odločiti stroka.
Necepljenih še 187 tisoč ljudi nad 55 let
Slovenija je v EU med državami z najnižjim odstotkom cepljenih. Na ministrstvu si zato želijo, da bi z veliko cepilno akcijo ta odstotek dvignili. Za primerjavo, do danes je prvi odmerek cepiva pri nas prejelo 59 odstotkov ljudi, polno cepljenih pa je 55 odstotkov prebivalcev. V sosednji Italiji je z enim odmerkom cepljenih 79 odstotkov ljudi, polno cepljenih pa je 73,5 odstotka prebivalcev.
Razlika v precepljenosti med državami se kaže v obvladovanju epidemije. V državah z višjim odstotkom je obremenitev navadnih in intenzivnih covidnih oddelkov pomembno manjša. V slovenskih bolnišnicah se na intenzivnih oddelkih zaradi covida-19 trenutno zdravi 235 ljudi. Če bi bilo cepljenih okoli 80 odstotkov ljudi, bi bilo na oddelkih intenzivne nege le med 40 in 70 bolnikov.
V enotah intenzivne terapije je danes 83 odstotkov necepljenih. Največji problem pri nas pa predstavlja nizka precepljenost med starejšimi od 50 let. V tej starostni skupini je precepljenih 76 odstotkov ljudi (z enim odmerkom 79 odstotkov). V skupini nad 55 let je še vedno 187 tisoč necepljenih. Da gre za starostno skupino, za katero je lahko okužba tudi usodna, govorijo podatki iz slovenskih bolnišnic, kjer je 90 odstotkov ljudi na navadnih in intenzivnih oddelkih starejših od 45 let. Tudi med umrlimi zaradi covida-19 so v 99 odstotkih starejši od 55 let.
Podatki kažejo, da v splošni populaciji hospitalizacijo po okužbi s covidom-19 potrebujejo štirje odstotki ljudi, en odstotek pa potrebuje intenzivno terapijo. V starostni skupini nad 50 let hospitalizacijo potrebuje okoli deset odstotkov ljudi. Ob prisotnosti bolj kužnih različic (delta, omikron) to pomeni, da bi lahko bolnišnično oskrbo od 187 tisoč necepljenih ljudi potrebovalo še med 15 tisoč in 20 tisoč ljudi. Ob tem lahko izračunamo, da bodo naše bolnišnice zaradi virusa polne še nekaj mesecev, vse tja do poletja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje