V nedeljo smo v Sloveniji ob opravljenih 1.329 PCR-testih potrdili 57 okužb z novim koronavirusom. Na vladni novinarski konferenci je Mateja Logar poudarila, da smo po lastnih kriterijih v zeleni fazi, po evropskih pa še vedno v rdeči.
Stanje glede koronavirusa se v Sloveniji počasi izboljšuje. V nedeljo smo v Sloveniji ob opravljenih 1.329 PCR-testih potrdili 57 okužb z novim koronavirusom.
Z današnjim dnem se rahljajo omejitve pri ponujanju nastanitev in predpisanem zagotavljanju prostora na stranko v trgovskih centrih. Prav tako se sproščajo nekateri ukrepi na področju izvajanja dimnikarskih storitev, gradbenih del in kongresne dejavnosti. A s sproščanjem prihajajo tudi skrbi, predvsem gostinci so bili v zadnjih dneh glasni, da težko najdejo kader, ki bi ga nujno potrebovali, da bi njihova dejavnost znova zaživela.
Slovenija bi lahko v oranžno fazo po evropskem semaforju prešla sredi junija, v zeleno pa v prvi polovici avgusta, napovedujejo na Institutu Jožef Stefan (IJS). Reprodukcijsko število, ki kaže, na koliko ljudi prenese okužbo en okuženi, je približno 0,88. Ob tem na IJS navajajo, da bi morali spustiti reprodukcijsko število pod 0,7, da bi preprečili možnost naraščanja bolj kužnih različic virusa.
Na novinarski konferenci vlade sta sodelovali Mateja Logar, vodja svetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje, in Marjana Majerič, direktorica Zbornice osrednjeslovenske regije v okviru GZS.
Po evropskih kriterijih še daleč od zelene faze
Mateja Logar je dejala, da se epidemiološka slika delno umirja, a nismo še tam, kjer bi si vsi želeli. Slovenija izpolnjuje lastne kriterije za zeleno fazo, vsekakor pa to ne velja za evropske kriterije, po katerih smo še vedno v rdečem območju. V primerjavi z mnogimi drugimi državami imamo še precej slabšo epidemiološko sliko, zato so ukrepi še vedno potrebni. “Iz izkušenj v zadnjem letu vemo, da prehitro in nekontrolirano sproščanje ukrepov lahko privede k večanju novih okužb,” je poudarila.
Pri zeleni fazi po evropskih kriterijih moramo pri 14-dnevni incidenci imeti le 25 okužb na 100.000 prebivalcev in manj kot 4 odstotke pozitivnih testov, od tega pa smo še daleč. Trenutno smo pri 14-dnevni incidenci na 205, v Avstriji pa na primer na 83,7, je navedla Mateja Logar. Predstavila je ukrepe, ki veljajo pri naših severnih sosedih, saj so ti ne glede na boljšo epidemiološko sliko strožji.
Naši kriteriji se od evropskih razlikujejo zato, ker so vladni semafor oblikovali, ko je bila epidemiološka slika zelo slaba. Če bi upoštevali njihove kriterije, bi bili še zelo dolgo v tej fazi, zato je bila odločitev za oblikovanje lastnih popolnoma sociološke in kulturološke narave, je povedala vodja svetovalne skupine.
Cepimo se tudi, da zaščitimo tiste, ki se ne morejo
Sistem PCT ni slovenska posebnost, omogoča pa, da lahko izvajamo nekatere dejavnosti, ki jih brez tega ne bi mogli. “Velikokrat se pojavlja vprašanje, zakaj bi nekdo, ki je necepljen, povzročal nevarnost drugim, ki so cepljeni. Zavedati se moramo, da so ljudje, ki se ne morejo cepiti, pa tudi tisti, ki se lahko cepijo, ampak zaradi določenih zdravil ali bolezni ne odreagirajo tako dobro na cepivo. S cepljenjem ščitimo tiste, ki se ne morejo cepiti, ki ne morejo enako dobro odreagirati s protitelesi po cepljenju kot drugi,” je razložila.
Pri cepljenju mladostnikov strokovnih zadržkov ni, tudi svetovalna skupina za cepljenje NIJZ je potrdila, da se cepljenje lahko začne. “Če so kakršnikoli zadržki, so ti tehnične narave,” je povedala Mateja Logar.
Tisti, ki so bili cepljeni v tujini, na primer v Srbiji, morajo potrdilo dobiti tam, kjer so se cepili, je opozorila vodja svetovalne skupine, šele potem se to lahko vnese v naš sistem.
S prvim odmerkom je bilo do zdaj cepljenih 719.715, z obema pa 478.383 ljudi.
Strokovna skupina se bo sestala popoldan, a bistvenega sproščanja ukrepov ne namerava predlagati.
Veliko zanimanje za cepljenje v gospodarstvu
Kot je na novinarski konferenci povedala Marjana Majerič, direktorica Zbornice osrednjeslovenske regije GZS, je precepljenost delovno aktivnega prebivalstva pomembna tudi zato, ker tako lahko preprečimo visoke stroške zdravljenja covidnih bolnikov.” Interes GZS Slovenije je, da čim prej dosežemo kolektivno imunost, saj bomo le tako lahko normalno delali.”
“Območne gospodarske zbornice smo maja pozvali, naj pripravijo seznam podjetij z ljudmi, ki se želijo cepiti. Odziv je bil izjemen, v 24 urah so posredovali poimenske sezname. Organizirali so se celo tako, da so najeli kombije in avtobuse, da so ljudi prepeljali do cepilnih centrov,” je povedala gospodarstvenica.
Po vseh 12 slovenskih regijah je bil preko GZS evidentiran odziv pri več kot 450 podjetjih, kar pomeni več kot 20.500 cepljenih v gospodarstvu, zagotovo pa je številka še veliko večja, je zatrdila Marjana Majerič.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!