Vsaj del plače na roko: epidemija razkrila sivo ekonomijo v gostinstvu

Gospodarstvo 20. Okt. 202105:37 > 08:316 komentarjev
Delite:
Natakar
Foto: PROFIMEDIA

Omejevalni ukrepi so podjetja in delavce v gostinstvu prizadeli tudi zato, ker je velik del poslovanja v tej dejavnosti skrit pred državo. Promet, za katerega podjetja niso izdajala računov, in del plač, ki so ga delavci dobili na roko, pri državni pomoči nista bila upoštevana.

Gostinstvo je ena od gospodarskih panog, ki so bile zaradi ukrepov, namenjenih boju proti epidemiji, najbolj prizadete. Od marca lani do letošnjega poletja so bili gostinski lokali zaprti več kot pol leta, 33 tednov.

Vlada je učinek ukrepov na gospodarstvo blažila s pomočjo, ki je bila odvisna tega, za koliko je podjetjem upadel promet. S tem pa se je razkrilo, da številni gostinci del prometa skrivajo pred državo.

Lahovnik: Povedali so, da bilance ne izkazujejo realnega prometa

“Več gostincev se je v neformalnih pogovorih pritoževalo, da ta ukrep ne upošteva realnega stanja,” pravi ekonomist dr. Matej Lahovnik, ki je vodil vladno svetovalno skupino za pripravo blažilnih ukrepov. Gostinci naj bi mu povedali, “da so razmere v panogah take, da bilance ne izkazujejo realnega prometa”. Natančneje, razmere naj bi bile takšne, da se za del prometa ne izdajajo računi in da se del plač izplačuje na roko. O tem je Lahovnik pisal tudi na spletnem omrežju Twitter.

“Upad prometa v gostinstvu je bil potem res relativno blag glede na to, da je bila panoga zaprta,” pravi Lahovnik. Dejanski upad prometa je bil najverjetneje mnogo večji od uradnih podatkov, a to na upravičenost do državne pomoči ni vplivalo.

Nadomestilo manj kot polovica dejanske plače

Tudi mnogi delavci so trpeli bolj, kot kažejo uradni podatki. Ko niso delali in so bili na čakanju, so prejemali 80 odstotkov uradne plače. Ker je bila njihova dejanska plača prej sestavljena tudi iz plačila na roko, se jim je med epidemijo znižala za precej več kot 20 odstotkov. V resnici je nadomestilo mnogih znašalo manj kot polovico dejanske plače, nam je povedalo več sogovornikov.

“V večini gostinskih obratov, v katerih sem delal, so vsaj del plač izplačevali na roko,” nam pove delavec, ki je panogo pred kratkim zapustil. Za to se je odločil, ker je bil znesek, ki ga je med epidemijo prejemal v obliki nadomestila, mnogo manjši od plače, ki jo je prejemal.

“Samo redke gostilne uradno plačajo več kot minimalno plačo,” pravi drugi delavec, ki je prav tako želel ostati neimenovan. “Med epidemijo so delavci zato dobivali 600 evrov na mesec. Če nisi imel kaj privarčevanega, ni šlo,” pojasni.

V McDonald’su plače za polovico višje kot v prestižnih restavracijah

Tak način dela naj bi bil zelo razširjen med manjšimi gostinskimi podjetji, ki pa predstavljajo večji del panoge. Uradni podatki o povprečnih plačah to potrjujejo. V večjih podjetjih, kot sta Alpe-Panon (upravitelj restavracij s hitro hrano McDonald’s) in Gorenje Gostinstvo, so povprečne mesečne bruto plače leta 2019 znašale okoli 1.450 evrov. V več manjših podjetjih, ki upravljajo prestižnejše restavracije v Ljubljani, pa so bile povprečne mesečne bruto plače v letu 2019 okoli 1.000 evrov ali manj. V celotni panogi je povprečna mesečna bruto plača po podatkih statističnega urada med julijem 2019 in julijem 2021 zrasla s 1.220 evrov na 1.360 evrov.

S finančne uprave (Furs) so nam sporočili, da v gostinski dejavnosti ugotavljajo kršitve v zvezi z izplačili plač. Vendar je tega manj kot v gradbeništvu, kjer slovenska podjetja delavcem, ki so napoteni v tujino, izplačujejo minimalno plačo ter velike zneske fiktivnih dnevnic.

“V gostinstvu se zaradi prisotnosti gotovinskega poslovanja izplačuje v gotovini z namenom izogibanja davkom in prispevkom,” pravijo na Fursu. Vendar je to, opozarjajo, težko odkriti. “Še posebej če se to izvaja v dogovoru z delavcem. Praviloma se v teh primerih postopki nadzora začnejo na podlagi prijete prijave,” pojasnjujejo.

Kadrovska kriza

Delavci povejo, da je izplačevanje dela plač v gotovini v gostinstvu tako razširjeno, da to večina sprejme kot dejstvo, na katero ne morejo vplivati. Vedo, da bo to vplivalo na višino njihove pokojnine. In tudi, da je nizka osnovna plača težava v primeru daljših bolniških odsotnosti, dopustov ter pri pridobivanju bančnega posojila in podobno. Nekateri v tem vidijo razlog za velik delež mladih med delavci v gostinstvu. “Na dolgi rok je takšen način dela za delavca nevzdržen,” nam pove gostinec, ki je želel ostati anonimen.

Epidemija pa jim je čez noč vzela možnost dela ter jim v zameno ponudila nadomestilo od uradne plače. Njena višina je tako hitro postala oprijemljiva težava.

Posledic tega načina delovanja ni mogoče natančno oceniti. Po mnenju mnogih so relativno nizka nadomestila odločilno prispevala k sedanji kadrovski krizi v gostinstvu, vendar je že obseg te krize težko opredeliti.

Po podatkih statističnega urada je julija letos v gostinstvu delalo približno 36.600 ljudi, kar je samo za okoli 1.600 ali dobre štiri odstotke manj kot julija 2019. Najmanj oseb je v tej panogi delalo marca letos, ko jih je bilo manj kot 32 tisoč.

Vendar tako delodajalci kot sindikati trdijo, da je kadrovski primanjkljaj veliko večji. Na obrtni zbornici (OZS) ocenjujejo, da je število delavcev v gostinstvu za 4.500 manjše od časov pred epidemijo.

“Prepričani smo, da primanjkuje vsaj 10.000 do 12.000 delavcev,” pravi Breda Črnčec, generalna sekretarka sindikata delavcev gostinstva in turizma. “Delodajalci prek zavoda za zaposlovanje in prek drugih kanalov iščejo okoli 8.000 delavcev,” pa ocenjuje Blaž Cvar, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem na OZS.

Ne samo plača, neprivlačen je tudi delovnik

Breda Črnčec meni, da je gostinstvo za delavce neprivlačno, ker so plače prenizke, delovni pogoji težki, delovni čas pa neugoden. “Dela se petek in svetek, ob nedeljah, praznikih,” našteva, “časa za zasebno življenje je izredno malo.”

“Deset mesecev zaprtja, ko smo primorani biti doma z 80-odsotnim nadomestilom, je mnoge delavce pahnilo v brezupen položaj, v velike finančne in socialne stiske. Zato so se številni prezaposlili v druge storitvene dejavnosti,” pravi.

Sindikalistka ve samo za posamezne primere delavcev, ki so odhajali zaradi nezakonitega izplačevanja plač. “V teh primerih so vložene zahteve za varstvo zakonitosti na delovnem sodišču,” dodaja.

“Nemogoče je samo na podlagi nekih informacij oceniti, koliko delodajalcev še vedno izplačuje plačo ali del plače ’na roko’,” poudarja. Po njenem mnenju morajo o tem spregovoriti delavci. Poudarja tudi, da je očitno treba okrepiti finančno in delovno inšpekcijo oziroma ji podeliti dodatne pristojnosti.

Potrebne so sistemske spremembe

Delavci in gostinci, ki so z nami govorili pod pogojem anonimnosti, pravijo, da je treba težavo odpravljati sistemsko. Tisti, ki dela zakonito, bi imel zaradi nelojalne konkurence precej višje stroške od tekmecev, pojasnjujejo. Nekateri se sprašujejo tudi, ali bi bile slovenske stranke sploh pripravljene plačati cene, ki bi pokrile plače z ustrezno plačanimi dajatvami.

Predstavniki gostincev seveda priznavajo, da je imelo gostinstvo med epidemijo večje težave kot ostale gospodarske panoge. Na podlagi tega zahtevajo dodatno državno pomoč. Med njihovimi predlogi sta na primer začasno znižanje davka na dodano vrednost za gostinstvo ter ukrepi za lažje pridobivanje domačih in tujih delavcev. Predloge bo kmalu obravnavala vladna delovna skupina.

OZS: Nepravilnosti so bile drugod

Nepravilnosti pri izdajanju računov in izplačilu plač obstajajo, vendar jih je mnogo manj kot pred uvedbo davčnih blagajn, trdi Blaž Cvar. Razlog, da so omejevalni ukrepi tako zelo prizadeli gostinstvo, je po njegovem mnenju v nepravilnostih v drugih gospodarskih panogah.

Gostinstvo je bilo zaprto, pojasnjuje Cvar, zato lokali niso mogli delati. “V drugih panogah, ki so bile odprte, pa so lahko delavce poslali na čakanje in z njimi delali na črno. Račune pa so lahko izstavljali po obdobju, za katero so morali izkazati upad prometa,” razloži.

Komentari

Vaš komentar