10 lastnosti, ki odlikujejo dobrega poslušalca

Profimedia

Komunikacija je dvosmerni proces, kjer se povezujeta govorjenje in poslušanje. Kot pravijo strokovnjaki, pa je sposobnost dobrega poslušanja tisti dejavnik, ki odloča, ali se bomo ob drugi osebi počutili dobro ali ne. Preverite 10 lastnosti, ki odlikujejo dobrega poslušalca.

Model intimnosti, ki sta ga razvila Reis in soavtor Phil Shaver (1988), pravi, da dobro poslušanje pomaga do bolj povezanih odnosov in partnerju daje občutek, da je razumljen ter da nam je zanj zares mar, kar v odnosu ustvarja pozitivno vzdušje. Ob dobrem poslušalcu nikoli nimamo tesnobnega občutka, da bomo nekaj narobe povedali, saj se ta trudi, da nam prisluhne brez obsojanja.

10 lastnosti, ki odlikujejo dobrega poslušalca:

Dr. Guy Itzchakov, profesor ter mednarodno priznani avtor in raziskovalec z univerze Haifa iz Izraela, ki v svojih delih raziskuje predvsem vlogo dobrega poslušanja v različnih vrstah odnosov, je s soavtorji na osnovi raziskav naredil seznam desetih lastnosti, ki odlikujejo dobrega poslušalca. Te je razdelil na verbalne in neverbalne.

Verbalne: pokažejo, da poslušalec zares razume, kaj mu sogovornik sporoča

Sposobnost refleksije v pogovoru: sogovorniku ponudi smiseln odziv na njegovo pripovedovanje.
Sposobnost zastavljanja odprtih vprašanj: sogovorniku postavlja vprašanja, ki ga spodbudijo k razmišljanju, in poskrbi, da komunikacija teče naprej. Izogiba se vprašanjem, na katera bi lahko dobil odgovor da ali ne.

Dajanje potrditve: sogovorniku daje občutek, da ga razume in sprejema.
Spodbujanje osebe, da se odprto izraža in pripoveduje: spodbuja komunikacijo z uporabo preprostih povezovalnih besed, kot so huh, v redu, aha …
Uporabljanje govornikovega imena: v ključnih trenutkih pogovora uporabi sogovornikovo ime in vzbuja občutek, da je cenjen in slišan.

Neverbalne: pokažejo, da je pozoren

Obrazna mimika: z obrazno mimiko pokaže empatijo in pristno zanimanje za sogovornika.

Kimanje z glavo: občasno s kimanjem potrdi, da sogovornika sliši in razume.
Telesna drža: obrnjen je k sogovorniku in izraža zanimanje zanj.
Očesni stik: ohranja očesni stik in ne pogleduje drugam.
Uporaba tišine: ko je potrebno, je tiho in pozorno posluša sogovornika. Ne prekinja.