Menu Item
Vsi poznamo stereotip o marljivih azijskih študentih in dijakih, ki se nikoli ne odnehajo učiti, veliko pomnijo na pamet, imajo neverjetno delovno etiko in vpis na študij je prava bitka za življenje in smrt. Številne od teh držav, kot so Kitajska, Singapur in Japonska, se rutinsko uvrščajo na prva mesta v matematiki in naravoslovju, kjer tudi Slovenci ne zaostajamo veliko, a smo povsod za sproščeno Finsko, ki vsa leta v svoj šolski sistem uvaja enostavne rešitve in spremembe ter jim je uspelo ustvariti celovito šolsko okolje, ki deluje predvsem brez nepotrebnih pritiskov.
Več delaj! Več se uči! Živi manj. Dejstva in številke ne lažejo – te države nas prekašajo, vendar morda obstaja boljši in ”bolj zdrav” način doseganja visokih rezultatov. In že nekaj zadnjih let je odgovor na to Finska. Država, bogata z intelektualnimi in izobraževalnimi reformami, je v preteklih desetletjih uvedla številne nove in preproste spremembe, ki so popolnoma spremenile njihov izobraževalni sistem. Prehitevajo večino evropskih držav in se približujejo vzhodnoazijskim, a le v znanju, sreči in sproščenosti presegajo vse po vrsti. Finska je vodilna zaradi zdravorazumskih praks in celostnega učnega okolja, ki stremi k pravičnosti pred odličnostjo. Tu je 10 razlogov, zakaj je trenutno finski izobraževalni sistem tako cenjen po vsem svetu.
Ni standardiziranih testov
Standardizirani testi so pogosto tisti, za katere se učenci ogromno učijo, se ”napiflajo”, učitelji poučujejo samo za to, da učenci naredijo test, na koncu pa znanja ne ostane nič. Finska nima standardiziranih testov. Njihova edina izjema je preizkus, ki se imenuje državni maturitetni izpit, gre pa za prostovoljni preizkus za učence ob koncu višje srednje šole (enakovredno slovenski srednji šoli). Izpit je obvezen za vpis na fakulteto. Vsi otroci po vsej Finski so tako v času šolanja ocenjeni na individualni osnovi in po sistemu ocenjevanja, ki ga določi njihov učitelj. Spremljanje celotnega napredka izvaja Ministrstvo za izobraževanje, ki vzorči skupine v različnih vrstah šol.
Visokoizobraženi in samostojni učitelji
V večini držav veliko krivde za slab učni uspeh pripisujejo učiteljem, kar je seveda velikokrat upravičeno. A na Finskem so letvice za učitelje postavljene tako visoko, da pogosto ni razloga za strog sistem ocenjevanja učiteljev. Pasi Sahlberg, direktor finskega ministrstva za izobraževanje in pisec knjige Finnish Lessons: What Can the World Learn from Educational Change in Finland?, je o odgovornosti učiteljev povedal: “V finščini ni besede za odgovornost … Odgovornost je nekaj, kar ostane, ko se odgovornost odšteje. Vsi učitelji morajo pred vstopom v poklic imeti magisterij. Učni programi so plod najstrožjih in selektivnih strokovnih šol v vsej državi. Če učitelj ne dela dobro, je odgovornost posameznega ravnatelja, da ukrepa. Koncepta dinamike med učencem in učiteljem, ki je bil nekoč od mojstra do vajenca, ni mogoče skrčiti na nekaj birokratskih pregledov in standardiziranih ukrepov testiranja. Obravnavati ga je treba individualno.”
Sodelovanje, ne tekmovalnost
Medtem ko je pri nas šola postala pravo tekmovanje in ob koncu leta boj za dobre ocene, na Finskem ni seznamov z najuspešnejšimi šolami. Verjamejo, da je sodelovanje pomembnejše od tekmovanja, zato se ne osredotočajo na številke. Tako je prav ironično, da so prav oni v svetovnem vrhu izobraževalnih sistemov, drugi tekmovalni narodi – na primer Američani in Britanci – pa se gibljejo nižje na seznamu.
Njihov moto je misel pisatelja Samulija Paronena: ”Pravi zmagovalci ne tekmujejo.”
Vrnitev k osnovam
Številni šolski sistemi so tako zaskrbljeni zaradi rezultatov na testih in razumevanja matematike in naravoslovja, da pozabljajo, kaj je potrebno za srečnega, umirjenega in zdravega učenca ter šolsko okolje. Program, ki ga je pred 40 leti pripravila Finska, se je osredotočal na vračanje k osnovam. Ni šlo več za ocene in rezultate, namesto tega so sklenili, da šolsko okolje postane bolj pravično mesto. Od leta 1980 se tako prednostne naloge finskih učiteljev zelo jasne:
- Vsi učenci prejmejo brezplačno šolsko prehrano.
- Lahek dostop do zdravstvene oskrbe.
- Psihološko svetovanje.
- Individualizirano vodenje.
Začeti pri posamezniku v kolektivnem okolju enakosti je pristop Finske.
V šolo s 7 leti
Učenci se na Finskem začnejo šolati pri 7 letih. Le v zgodnjih otroških letih je človeku dana svoboda, ko se lahko po mili volji igra. To je edini čas, ko se otroku dovoli, da je otrok.
Finski otroci morajo obiskovati 9 let obvezne šole. Vse po 9. razredu ali pri 16 letih je izbirno, zelo podobno kot v Sloveniji.
Poklicne možnosti tudi brez tradicionalne univerzitetne diplome
V Sloveniji se zdi, da je vsak razred priprava na naslednjega, vse se konča z velikim vrhuncem fakultete, ki te nato pripravi na naslednjo veliko stvar. A dejstvo je, da obstaja veliko poklicev, za katere ni potrebna fakulteta. Finska dela manj razlik med visokošolsko izobrazbo, trgovsko šolo ali poklicnim izobraževanjem. Vsi so lahko enako profesionalni in izpolnjujoči za kariero. Na Finskem obstaja višja srednja šola, ki s triletnim programom dijake pripravlja na maturitetni preizkus, ki določa njihov sprejem na univerzo. To običajno temelji na znanju, ki so ga pridobili v času srednje šole. Obstaja pa tudi poklicno izobraževanje, ki je triletni program in dijake usposablja za različne poklice. Vsi pa imajo možnost opraviti maturo, če se želijo nato prijaviti na univerzo. Na Finskem poudarjajo, da so vsi poklici potrebni in enako cenjeni in da otroke spodbujajo k pravim odločitvam ves čas šolanja.
Otroci morajo biti spočiti
Zgodnje vstajanje, lovljenje avtobusa, predure, zunajšolske dejavnosti … vse to je naporno za otroke, posebno za mladostnike, ki so nato zaspani in nemotivirani. Učenci na Finskem začnejo šolo od 9.00 do 9.45. Raziskave so pokazale, da zgodnje ure škodijo dobremu počutju, zdravju in odraščanju učencev. Imajo daljše ure pouka, a tudi veliko daljše odmore med njimi. Celoten sistem ni namenjen predajanju čim več informacij učencem, temveč ustvarjanju okolja celovitega učenja in dobrega počutja.
Dosledna navodila istih učiteljev
V finskih šolah je manj učiteljev in učencev. Ne morete pričakovati, da boste dobro učili cel avditorij ”nevidnih obrazov”. Učenci na Finskem imajo pogosto istega učitelja celo do šest let šolanja. V tem času lahko učitelj prevzame vlogo mentorja ali celo družinskega člana. V teh letih se zgradita medsebojno zaupanje in povezanost, tako da se obe strani poznata in spoštujeta. Različne potrebe in učni stili se razlikujejo od posameznika do posameznika in le dolgoletni učitelj lahko spozna, kaj otrok potrebuje. Učitelji lahko natančno načrtujejo in skrbijo za njihov napredek ter jim pomagajo pri doseganju ciljev.
Sproščena atmosfera
Sproščena atmosfera, manj stresa, več medsebojne podpore je tisto, kar šteje na Finskem. Ves šolski dan si sledijo 15- do 20-minutni odmori, ko imajo otroci čas za malicanje, sprostitev, igro, klepet …
Sproščeno okolje potrebujejo tudi učitelji. Sobe za učitelje so postavljene po vseh finskih šolah, kjer lahko poležavajo in se sprostijo, pripravijo na dan ali preprosto družijo. Tudi učitelji so ljudje in morajo biti funkcionalni, da lahko delujejo po najboljših močeh.
Malo domačih nalog
Manj domačih nalog, pravzaprav po raziskavah kar najmanj na svetu. Šolarji na Finskem večino dela opravijo v šoli, da imajo po njej čas za razvijanje drugih spretnosti in za tisto, kar jih veseli. Učencem ni treba skrbeti za ocene in naporno delo, zato se lahko osredotočijo na pravo nalogo – učenje in rast kot človeško bitje.
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
