Menu Item
Praznovanje dneva knjige je povezano s starim ljudskim običajem, ki izhaja iz Katalonije, ko so si ljudje na dan svetega Jurija 23. aprila podarjali vrtnico in knjigo. Rekli so: Vrtnica je za ljubezen, knjiga pa za vedno! Slovenija dan knjige praznuje ves teden in tudi letos bo po številnih krajih, mestih in deželah organizirano praznovanje Noč knjige. Dogodki se vrstijo že ves april in se bodo nadaljevali tudi v maju.
Več o dogajanju na Noč knjige si preberite na nocknjige.si, mi pa mamo za vas 11 naslovov, ki jih ne spreglejte, ko delate sezname za pomladno in poletno branje. Morda letos naredite tudi izjemo in kupite kakšno pesniško zbirko. Izbira na slovenskem trgu je res bogata, zato si za svetovni dan knjige obljubite, da vsak dan preberete vsaj eno pesem. Mi predstavljamo dve zbirki pesnic, ki jih zaradi lepote ne boste mogli odložiti.
Tujintuj, Roman Rozina
Roman Tujintuj Romana Rozine, dobitnika književne nagrade kresnik, se naslanja na Kosmačevega Tantadruja in govori o nesprejemanju drugačnosti. Trk različnih svetov se dogaja v lovskem domu, v katerem paravojaška skupina zadržuje skupino beguncev. Na stran beguncev se postavi humanitarno društvo, ki v medsebojnih obračunih s čuvaji meje ne sooči le različnih prepričanj o solidarnosti, temveč tudi pomaga prebežnikom in skrbi, da bi jim v postopkih ne bile kratene človekove pravice. Na dan prihajajo še drugi interesi, strahovi in osebne zgodbe domačinov. Založba MK
Cica v metroju, Raymond Queneau
Beletrina je ponatisnila knjigo Raymonda Queneaua Cica v metroju (1959) po katerem je francoski režiser Louis Malle leto po izidu posnel istoimenski film. V tem romanu je avtor najbolj dosledno uveljavil svoj nazor, da je pravi literarni jezik lahko samo jezik, ki se najhitreje razvija, to je pogovorni jezik. Šaljiva zgodba romana se vrti okrog najstnice Cice, ki iz province pride v Pariz. Njena največja želja, da bi se peljala z metrojem, se zaradi stavke žal ne more izpolniti, druge pariške znamenitosti pa je ne zanimajo. Raje bi raziskala, ali je njen stric Gabrijel homoseksualec, se pravi hormosesalec. Izvrsten prevod Aleša Bergerja je ujel Queneaujev gibki slog, ki posnema govor in tudi v slovenščini preigrava različne lege in naklone. Založba Beletrina
Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca, Dušan Jelinčič
Kratki roman Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca je dramatična pripoved o enem izmed ustanoviteljev in voditeljev protifašistične organizacije TIGR (Trst-Istra-Gorica-Reka), Zorku Jelinčiču. V temnih letih fašistične strahovlade in druge svetovne vojne je Zorko Jelinčič prestal devet let zaporne kazni v italijanskih zaporih (Koper, Rim, San Gimignano, Civitavecchia) in obdoje konfinacije (kraj Isernia v južni Italiji). S teh prizorišč groze in terorja so se ohranile le drobne besede, fragmenti, ki jih je zapisal na list papirja, ki nas v pričujoči knjigi nagovarjajo z neposrednostjo in pretresljivostjo resnice. Založba Mladika Trst
Voda v jezeru ni nikoli sladka, Giulia Caminito
Gajina šestčlanska družina se v upanju na boljše življenje iz rimske socialne soseske preseli v primestje. a tudi tu Gaio mama hitro postavi na trda tla; revna dekleta se ne smejo pritoževati, plavati morajo s tokom, sklanjati glavo in vedeti, kje jim je mesto. izdelku Toda Gaia ni kot njena mama, njene sanje segajo visoko in svoje prihodnosti si ne bo pustila vzeti. Zaveda se, da se ne more zanašati na druge in da svet ni pravičen. Giulia Caminito je leta 2021 z romanom o brezizhodnosti mladih generacij italijanskega podeželja osvojila prestižno nagrado campiello, bralci pa so ga izbrali za najboljši italijanski roman. Založba MK
Kaliban in čarovnica, Silvia Federici
Eno od temeljnih del s področja svetovnega feminizma. Avtorica skozi podroben socialnozgodovinski pregled družbenih uporov ali, kot opredeli sama, uporniškega telesa od srednjega veka do ”novega sveta”, in s prikazom postopkov prvotne akumulacije kapitala, dela in degradacije žensk ob prehodu iz fevdalizma v kapitalizem obravnava izkoriščanje in zatrtje žensk, razvoj procesov naturalizacije brezplačnega ženskega gospodinjskega in ”družinskega” dela, ki je osnova reprodukcije kapitala, konstrukcije patriarhata, ”spolne razlike”, ”čarovništva”, kolonizacije ženskega telesa itn. Ta temeljni vidik izkoriščanja žensk izpostavlja zato, ker se na sistemski ravni ni dosti spremenil – niti se ne more, ker je vpisan v osnovo kapitalističnega prisvajanja presežnega dela in odnosa do ženskega reproduktivnega dela (gospodinjstvo, skrb za otroke, vzgojo in družino, ki so naturalizirani kot prvenstveno ženska domena in na tej osnovi samoumevno brezplačni). Avtorica najprej razišče in razčleni korenine tega izkoriščanja, ob tem pa poda kritičen Prevod Tea Hvala. Založba Sophia
Medvedarjev sin, Xavier-Laurent Petit (mladinski roman)
Ciprian je vajen, da njegova družina nikoli ne ostane dolgo na istem kraju. Očetu pomaga pri ”borbah” z medvedom, po zadnjem nastopu pa se hudo zaplete. Njegovo družino preganjajo policija in lokalni prebivalci, zato je po spletu okoliščin primorana sprejeti ponudbo dveh neznancev in se zateči v Pariz. Vendar se obljube o boljšem življenju izkažejo za lažne in družina je za preživetje prisiljena delovati v kriminalnem podzemlju, ki ga vodi lokalna mafija. Nekega dne Ciprian v parku opazi igralce šaha. Igra ga povsem prevzame, sploh zato, ker jo je sposoben odigrati v glavi, čeprav o šahu ne ve ničesar. To pa je začetek popolnoma drugačnega življenja … Zgodba o nadarjenem fantu z obrobja družbe, ki mu šah in šola odpreta vrata v popolnoma nov svet, je polna iztočnic za pogovore o družbeni neenakosti, kriminalu in trgovini z ljudmi, predvsem pa je knjiga tudi odlična popotnica za razmislek o pomenu šolanja in znanja, ki sta nemalokrat edino upanje za opolnomočeno življenje. Založba Miš
V Mehiki ni slonov, Zoran Pilić
Zbirka kratkih zgodb V Mehiki ni slonov, ki je na Hrvaškem doživela dober sprejem tako pri bralcih kot kritikih, prinaša devet tematsko precej različnih zgodb, družita pa jih današnji, tranzicijski čas dogajanja in zlasti avtorjevo prežemanje opisov težkih, včasih tudi tragičnih življenjskih dogodkov z njemu lastnim, tu in tam črnim humorjem. Zbirko odlikujeta hiter pripovedni ritem in neposreden slog pisanja, kar avtorja še dodatno uvršča med najboljše hrvaške pisce kratkih zgodb, so zapisali pri založbi. Priznani hrvaški pisatelj in pesnik Zoran Pilić (1966) je doslej napisal pet romanov, pesniško zbirko in tri zbirke kratkih zgodb, prav vsako njegovo delo pa se ob izidu zavihti na vrh hrvaške književne produkcije. Pričujoča zbirka zgodb je prvo v slovenščino prevedeno delo. Za prevod je poskrbel Vasja Bratina.
A si lahko vsaj enkrat tiho, Ivana Djilas
A si lahko vsaj enkrat tiho je svojevrstna avtobiografija Ivane Djilas, v kateri se prepletajo esejistične zgodbe in družinske fotografije, kot jih je v objektiv ujelo rahločutno oko Petra Uhana. Obenem pa je to življenjepis sveta, v katerem živimo, saj pisateljica resnične zgodbe, kot jih zna izpisati samo življenje, izkoristi za razmislek o najrazličnejših družbenih fenomenih. Ob dramaturško izbrušenem, s humorjem podloženem pisanju imamo občutek, kot bi s pisateljico na kavču v dnevni sobi debatirali o ženskah, emigrantih, državljanstvu, politiki, gledališču, starševstvu, otrocih, predsodkih, epidemiji, feminizmu, solzivcu, zlorabah, optimizmu, neuspehu in predvsem o pogumu. O tem, da ne smemo biti tiho in da je nekatere stvari preprosto treba narediti, ker je tako prav. In ker jih nihče ne bo naredil namesto nas. Založba Goga
Kako je umrl Vivek Oji, Akwaeke Emezi
Vivek se je še kot otrok zdel drugačen od drugih, se v najstništvu umaknil vase in se ji v zadnjih letih močno odtujil. Zdaj začne pot do njega iskati v okoliščinah njegove smrti, odločena, da bo prišla do dna njegovi skrivnosti. Kdo je bil Vivek? Kako je umrl? Predvsem pa, kako je živel? Kako je umrl Vivek Oji je zgodba o sprejemanju drugačnosti, o pomenu varnega doma in o ceni, ki jo morajo nekateri plačati, če želijo biti to, kar so. Akwaeke Emezi, ki se v svojih delih za odrasle in mladino pogosto posveča temam LGBT, velja za eno najpomembnejših imen sodobne književnosti. Založba MK
Pričakovanja, Anja Mugerli
V drugem romanu Anje Mugerli spremljamo zgodbo Jane in Primoža, ki si želita otroka, na to, da je že skrajni čas za naraščaj, ju ves čas opominja tudi okolica. Njuno pričakovanje se že kmalu izkaže za nič kaj veselo, temveč zelo mučno in boleče. Avtorica v romanu odkrito spregovori o neplodnosti, umetni oploditvi, splavu – temah, ki so danes še vedno tabuizirane. V središču pisanja je ženska, njene družbene vloge, predvsem pa njeno telo, ki je do konca razgaljeno in postavljeno na ogled skupaj z občutki osamljenosti, praznine in krivde. Založba MK
Fejk, Mina Lystad (mladinski roman)
Marie smo spoznali v knjigi Luzerka. Zdaj ne snema več spletnih videov, ampak piše za šolski časopis. Pisanje ji gre dobro od rok, zato ji urednica Magga nalaga čedalje več prispevkov. Vendar je šolski časopis med bralci vse manj priljubljen. Zato Magga svojo ekipo pouči, da je treba kdaj pa kdaj resnico tudi prirediti. Za klike! In čeprav se Marie zaveda, da to ni prav, prav tako sama začini intervju z najbolj kul fantom na šoli Tarjeijem. ”Fake news” tako tudi v šolskem okolju postanejo glavna novica. Toda, kje so meje? Bo kljub porajajočim se dvomom požrla svoja načela in se dokopala do uredniškega mesta? Posledice lažnih novic pa niso nedolžne, kar ugotovi tudi Marie … Založba Miš
Lastna soba, Virginia Woolf
Virginia Woolf (1882–1941) velja za največjo britansko pisateljico 20. stoletja, eno najvidnejših predstavnic evropskega modernizma in eno najpomembnejših zahodnih feminističnih pisateljic. Po zaslugi Lastne sobe je tudi nesporna začetnica feministične literarne teorije. Četrt stoletja po prvem izidu iz leta 1998 je izšla nova, pregledana, popravljena in dopolnjena izdaja Lastne sobe v odličnem prevodu Rape Šuklje. Najznamenitejši esej Virginie Woolf o leposlovju, ki ga pišejo ženske, in leposlovju, ki govori o njih, je igrivo, šaljivo, pomensko razprto in slogovno izpiljeno besedilo, ki skoraj sto let po prvi objavi (1929) še vedno navdihuje z nadvse aktualno tezo, da ženska za literarno ustvarjanje potrebuje ”malenkosti”, kot so čas, denar in svoj prostor – po možnosti s ključavnico na vratih. V dolgo pričakovani ponatis, ki je izšel pri založbi *cf je spremno besedo napisala publicistka mag. Tea Hvala. Založba *cf
Ti lepi dnevi, Patrizia Cavalli (pesniška zbirka)
Poetiko Patrizie Cavalli kritiki primerjajo s poetiko poljske nobelovke Wisławe Szymborske – ne želi šokirati, prej presenetiti. Je čustvena, a nikoli sentimentalna; romantična, a ne konvencionalna. Prav v tem bržkone tiči razlog za široko popularnost njenih knjig v času, ki stavi na senzacionalizem in dramatične učinke. To je poezija, ki si ne zatiska oči pred kompleksnostjo človekovega tukaj in zdaj, a se pesnica o njej ne izreka angažirano, pač pa z navidezno lahkotnostjo, ki jo odlikujeta skromnost in duhovitost. Kot je zapisala kritičarka Mira Rosenthal, Patrizio zanimajo trenutki, ko ljubezen lahko raztopi občutek jaza, to pa je nenavadna in dobrodošla pozicija v aktualni klimi ironije, odtujenosti. Beletrina
Speči metulj, Ada Škerl (pesniška zbirka)
Leta 1949 je pri Mladinski knjigi izšel prvenec 25-letne pesnice Ade Škerl. Senca v srcu bi z vso pravico morala obveljati za eno od prelomnih zbirk, saj je namesto o zapovedani veri v svetlo prihodnost in gradnji novega sveta spregovorila o intimnih ljubezenskih občutkih in bolečini ob izgubi ljubljenega človeka. Knjiga je bila kmalu razprodana, a nadarjena pesnica je bila povečini deležna zelo odklonilnih, celo sovražnih kritik. Povsem drugače kot danes znamenite Pesmi štirih, ki so izšle štiri leta pozneje in obveljale za začetek intimistične lirike na Slovenskem. Pesnica je avtorsko praktično obmolknila, umaknila se je iz javnosti in do konca življenja objavila zgolj še eno zbirko (Obledeli pasteli, 1965). Mladinska knjiga
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
