Menu Item
Ali ste vedeli, da ima reka Soča poleti le dobrih deset stopinj Celzija in se zato v njej kopajo le tisti bolj pogumni? Zbrali smo nekaj dejstev o smaragdni reki, ki jih morda še ne poznate.
1. IZVIR REKE SOČE TIK POD GORAMI
Smaragdna Soča nastane iz vod, ki se zbirajo na območju Jalovca, Šit, Travnika in Mojstrovke, ki vrejo na dan iz jame s podzemnim jezercem ter skozi ozko sotesko, ki se kmalu razširi.
2. STARA IMENA, MED NJIMI TUDI ŠNITA
Zgornji del Soče do kraja Log je poznan tudi po starem imenu Šnita. V antiki je bila Soča poznana pod različnimi imeni: Aesontius, Sontius, Aesontio, Isontius. Po mnenju etimologa M. Snoja naj bi bilo njeno prvotno slovansko ime Soťa, nastalo iz latinskega imena Sontius, to pa verjetno iz indoevropske besede heĭs = hitro se premikati, dreti.
3. SOČA IMA ŠTEVILNE LEPE PRITOKE
Soča ima veliko lepih pritokov. Večji levi pritoki Soče so Tolminka, Idrijca in Vipava. Večji desni pritoki so Koritnica, Učja, Boka in Ter (Torre).
4. TEMPERATURA SOČE
V Soči se kopajo le pogumni (ali tisti v neoprenu). V obdobju 2004–2010 je imela v Čezsoči v kopalni sezoni povprečno temperaturo 10,5 °C in najvišjo zabeleženo temperaturo 13,8 °C, pri Tolminu 12 °C (najvišja 15,1 °C), v Kanalu 15,3 °C (najvišja 21,3 °C) in v Solkanu 14,3 °C (najvišja 18,8 °C). Nizke temperature vode so predvsem posledica napajanja reke iz številnih kraških izvirov v celotnem toku do Solkana.
5. VOJNA OB REKI SOČI
Po dolini Soče in po okoliških gorah nad njo je med letoma 1915 in 1917 potekala Soška fronta, ki je terjala več kot 300.000 življenj italijanskih in avstro-ogrskih vojakov.
6. SOČA KOT NAVDIH
Soča je navdihnila slovenskega pesnika Simona Gregorčiča, da ji je posvetil svojo najbolj znano domoljubno pesem Soči, ki se začne takole:
Krasna si, bistra hči planin,
brdka v prirodni si lepoti,
ko ti prozornih globočin
nevihte temne srd ne moti —
krasna si, hči planin!
7. KORITA REKE SOČE
Posebnost Soče so globoka in ozka korita, vrezana v živoskalno dolinsko dno. Zaradi določene spremembe v okolju (npr. umik ledenikov, tektonski premik ipd.) se je reka vrezala v dotedanje dolinsko dno in v njem izdelala ozka in več deset metrov globoka korita. Najlepša so Mala korita malo pred izlivom potoka Vrsnik ter Velika in Mala korita pred izlivom Lepenjice pa tudi korita Soče pri Kršovcu.
8. SOČA KOT RAJ ZA ŠPORTNE AKTIVNOSTI
Zgornji tok Soče je idealen za kajakaše, kanuiste, raftarje, soteskanje … Okoliški vrhovi pa so idealni za pohodnike, gorske kolesarje. Iz doline Soče vodijo številne planinske poti na okoliške dvatisočake (na Kriške pode, Triglav, Bavški Grintavec, Kanin, Krn, Rombon …) in druge vrhove: Svinjak, Kobariški stol, Matajur … Od izvira Soče vodi ob reki navzdol vodi 20 km dolga Soška pot.
9. SLAPOVI V OKOLICI
V njeni okolici si lahko ogledamo številne lepe slapove, kot so slap Kozjak, slap Virje, potok Fratarica, Predelica s slapovi, Globoški potok s slapovi, Zapotoški slapovi, Šunikov vodni gaj … Ne smemo pa pozabiti na slap Boka, takoj za Bovcem, ki slovi kot najbolj vodnat in najmogočnejši slovenski slap s skupno višino 144 m in širino 18 m. Njegovo staro ime je Padež, pri njemu so včasih naši predniki izvajali rituale za dež.
10. HIDROELEKTRARNE NA SOČI
Vsi dobro poznamo zgornji tok reke, a na Soči je vse skupaj 7 velikih jezov. V Italiji so 4 jezovi, v Sloveniji pa imamo 3 hidroelektrarne. Soča je tako divja le še v zgornjem toku. Na spletni strani SENG (Soške elektrarne Nova Gorica) piše, da je njihov dolgoročni plan gradnja jezov na zgornji Soči in Učji, kar bi pomenilo uničenje našega velikega bisera. K sreči se posamezniki in gibanja zavzemajo za ohranitev naše smaragdne Soče, kakor je gibanje pod imenom Balkan Rivers Defence.
11. IZLIV REKE SOČE
Večina Soče priteče do morja v betonskem kanalu v Sagradu, in ne v izlivu Soče. Tam jo potem razporedijo na polja in naredijo manjše hidroelektrarne.
12. STAROVERSTVO V POSOČJU
Posočje ima bogato preteklost stare vere, ki je še vedno zavita v tančico skrivnosti, saj sta stara slovenska vera in slovanska mitologija na žalost izginila s pokristjanjevanjem. Še vedno pa obstajajo ljudje, ki raziskujejo pozabljeno znanje naših prednikov. Prav tako je znano, da so ljudje v Posočju častili kamne in jih uporabljali v različne namene, tudi za zdravljenje. Več o tem je raziskoval pokojni slovenski zapisovalec Pavle Medvešček.
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
