Menu Item
Herman Potočnik Noordungse je rodil 22. decembra 1892 v Pulju na jugu Istre, v družini vojaškega mornariškega zdravnika Jožefa Potočnika iz premožne slovenjegraške usnjarske rodbine in matere Marije Minke Kokoschinegg (Kokošinek), potomke čeških prednikov, ki je bila hči znanega trgovca z vini Franca Kokošinka (Franz Kokoschinegg), rojenega v Vitanju. Bil je najmlajši otrok v družini, imel je še dva brata in sestro. Pri dveh letih mu je umrl oče, mama pa se je z otroki preselila k svoji mami v Maribor.
Herman je obiskoval petletno razredno ljudsko šolo v Mariboru, nato pa je šolanje nadaljeval na vojaški nižji realki v Bad Fischau pri Dunaju. Živel je v internatu, zanj pa je skrbel tudi mamin brat dr. Gustav Kokoschinegg, odvetnik iz Gradca. Stric Heinrich je bil generalmajor v vojski in najverjetneje mu je on omogočil nadaljevanje šolanja na vojaških akademijah. Sprva je odšel v Hranice na Moravsko, med letoma 1910 in 1913 je študiral na vojaški tehniški akademiji v Mödlingu pri Dunaju in postal inženirski poročnik, strokovnjak za železniške in mostovne gradnje.
Vojaška akademija in vojna
Med 1. svetovno vojno je moral na fronto ter bil v Galiciji, Srbiji, Bosni, na soški fronti in naposled ob Piavi, kjer je gradil in podiral železniške konstrukcije ter mostove.
Kozmonavtika
Zaradi neozdravljive bolezni pljuč (tuberkuloza) se je vojaško upokojil leta 1919. Preselil se je k bratu na Dunaj in navkljub bolezni začel študirati strojništvo in elektrotehniko na dunajski tehniški univerzi. Leta 1922 je absolviral, tri leta zatem pa postal inženir – specialist za raketno tehniko, kar je bila v veliki meri posledica njegovega sodelovanja v univerzitetni skupini, ki se je ukvarjala z letalsko tehniko in imela tudi svoj raketni oddelek. Zadnja štiri leta življenja je popolnoma posvetil študiju načrtovanja prodora v vesolje. Konec leta 1928 je v Berlinu pod psevdonimom Noordung izšla njegova edina knjiga: Problem vožnje po vesolju – raketni motor, ki velja za eno temeljnih del prve generacije raziskovalcev vesolja. Umrl je 27. avgusta na Dunaju leta 1929, v svojem 37. letu, za kronično tuberkulozo. Tri dni zatem je bil pokopan na evangeličanskem (protestantskem) delu dunajskega pokopališča Simmering.
Problem vožnje po vesolju – raketni motor
Navkljub težki bolezni mu je uspelo dokončati svoje študije v vesolju in izdati knjigo, s katero je postal eden izmed utemeljiteljev astronavtike in kozmonavtike. Knjiga obsega 186 strani, 62 poglavij in 100 nazornih, lastnoročno narisanih ilustracij. V knjigi je opisal načrt za bivanje človeka v vesolju. Izdelal je načrt vesoljske postaje s posadko in jo postavil v geostacionarno orbito (35.900 km nad ekvatorjem). Vesoljska postaja bi bila sestavljena iz treh delov. Bivalno kolo bi imelo premer 50 metrov, vrtelo bi se okoli svoje osi, da bi se lahko v bivalnem delu kolesa ustvarila umetna težnost. V njem bi bile zasebne kabine, laboratoriji, delavnice, kuhinja in kopalnice. Predviden je bil tudi jašek za dvigalo in dvoje stopnišč, ki vodijo do zračne zapore. Električni tok bi pridobivali po naslednjem postopku: dve vbočeni ogledali odbijata sončne žarke na grelne cevi, v katerih je tekočina, ki z izparevanjem poganja turbine, te pa generatorje. Tekočina pa se spet kondenzira na hrbtni strani ogledal.
Zanimivosti
- Potočnik je prvi, ki je pravilno izračunal, da če želimo, da je vesoljska postaja ali satelit stalno nad istim krajem, mora biti na višini 35.900 km in se gibati s hitrostjo 3.080 m/s. Prvi satelit, ki so ga leta 1963 Američani izstrelili v vesolje, je zavzel lego, ki jo je izračunal že Potočnik.
- Njegovi učitelji na vojaški akademiji so ga označili kot svojevoljnega in samozavestnega, a hkrati resnega in prizadevnega študenta.
- V znamenitem muzeju Smithsonian v Washingtonu Potočnika najdemo kot enega prvih petih utemeljiteljev vesoljske znanosti. Preostali so Nemec Hermann Oberth, Rus Konstantin Edvardovič Ciolkovski, Američan Robert Hutchings Goddard ter Škot William Leitch.
- Njegova knjiga je vplivala tako na Wernherja von Brauna kot na Sergeja Pavloviča Koroljova, ki sta bila po 2. svetovni vojni vodji ameriškega in sovjetskega vesoljskega programa.
- Slavni režiser Stanley Kubrick, je leta 1968 v filmu 2001 vesoljska odiseja (istoimensko knjižno predlogo je napisal Arthur Clarke) za prikaz vesoljske postaje uporabil (tudi) Potočnikove ideje.
- Prvi popolni prevod knjige Problem vožnje po vesolju – Raketni motor je v slovenščini šele leta 1986 natisnila knjigarna Slovenska matica.
- Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij (krajše KSEVT, odprt leta 2012) je sedež istoimenskega zavoda, ki se ukvarja s ”kulturalizacijo vesolja”, ter je osrednji kulturni prostor v Vitanju, od koder izvira družina pionirja vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga. Prav na dan rojstva bo tam tudi slavnostna akademija ob 130. obletnici rojstva, kjer bo tudi multimedijska prireditev Sporočila za Zemljo. Multimedijski dogodek pod taktirko režiserke Svetlane Dramlić in scenarista Dušana Šarotarja bo odsev avdio-vizualne sinergije, kjer bodo s prepletanjem sodobnih vizualnih prikazov in nastopov priznanih umetnikov ponazorili Noordungovo vizionarstvo v današnjem času.
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
