Menu Item
Jožef Stefan je slavni slovenski fizik, matematik, elektrotehnik in celo pesnik, po katerem nosi ime tudi slovenski javni raziskovalni zavod, ki zbira, ustvarja in širi naravoslovno in tehniško znanje v dobro Slovencev in celotnega človeštva. Stefan, ki je umrl na današnji dan, 7. januarja 1893, velja tudi za enega najuspešnejših slovenskih raziskovalcev vseh časov. Za njegove dosežke ga je odlikoval cesar, kar mu je prineslo pravico do plemiškega naslova, ki pa ga ni izkoristil.
Stefan se je rodil 24. marca 1835 na ozemlju današnje Avstrije, v Celovcu. Ker je večino življenja preživel in deloval na Dunaju, ga nekateri viri navajajo kot avstrijskega fizika, čeprav se je rodil kot edinec v slovenski družini. Zaradi prednikov in zaradi mladostnega pesništva ter pisanja poljudnoznanstvenih besedil v slovenščini in vsesplošnega zavzemanja za slovenščino ga imamo Slovenci in tudi številni tujejezični viri za Slovenca. Stefan seveda velja tudi za enega najuspešnejših slovenskih raziskovalcev in znanstvenikov vseh časov.
Reven, a odličen učenec
Rodil se je v revni družini, oba starša sta bila nepismena. Njegov oče Aleš Štefan je bil mlinar in pek, njegova mati Marija Startinik pa je bila gospodinja in dekla. Že kot majhen otrok je pomagal očetu pri težaškem delu. Obiskoval je ”nemško” osnovno šolo v Celovcu, kjer je pokazal izjemen talent za matematiko. Na celovški gimnaziji je še naprej blestel pri matematiki in fiziki, veliko zanimanje pa je pokazal tudi za slovenščino, ki je ravno takrat postala obvezen predmet in sestavni del pisnega in ustnega dela mature. Stefan se je navkljub temu, da sta bila matematika in fizika vedno na prvem mestu, začel zelo zanimati tudi za jezik in pesništvo. Skupaj s prijatelji so na gimnaziji ustanovili literarni krožek, kjer so najprej zbirali in izmenjevali knjige slovenskih in slovanskih književnikov, nato pa so začeli v letu Prešernove smrti pisati sami in izdajati dijaško glasilo Slavija. Tukaj je Stefan objavil tudi svoje prve pesmi. Zanimal se je za srbohrvaščino (ilirščino) in se poleg pouka ukvarjal še posebej z latinščino, grščino, drugimi slovanskimi jeziki (ruščino, češčino). V slovenščino je prevajal rusko pesništvo.
Pesmi in potopisi
V študentskih letih je napisal in objavil več pesmi, potopisov in poljudnoznanstvenih spisov v slovenskem jeziku. Na univerzi je poslušal tudi Miklošičeva predavanja iz jezikoslovja ter se učil francoščine in angleščine. Po diplomi matematike in fizike na Dunajski univerzi leta 1857 se je sprva zaposlil kot profesor na dunajski zasebni realki in v 4. letniku predaval eksperimentalno fiziko na dunajski univerzi študentom farmacije. V letu 1858 je na dunajski univerzi doktoriral z disertacijo Opažanja o absorpciji plinov ter s tem pridobil pravico predavati na univerzi. Leta 1863 je postal izredni profesor matematike in fizike na Univerzi na Dunaju, ter tako pri 28 letih postal najmlajši redni profesor v tedanji državi. Leta 1865 je začel tudi načelovati fizikalnemu inštitutu ter postal redni član avstrijske cesarske akademije znanosti.
83 znanstvenih razprav
Stefan je raziskoval na vseh tedanjih področjih fizike: mehaniki, hidrodinamiki, akustiki, termodinamiki, kinetični teoriji plinov, kaloriki, teoriji toplotnega sevanja, elektromagnetizmu, optiki. Vse svoje znanstvene razprave, teh je bilo kar 83, je napisal v nemščini. Najbolj je znan po določitvi fizikalnega zakona, ki ga je eksperimentalno odkril leta 1879. Zakon je pozneje leta 1884 teoretično izpeljal Boltzmann po termodinamični poti in je zato znan kot Stefan-Boltzmannov zakon. To je edini fizikalni zakon, ki se imenuje po kakšnem Slovencu. Z zakonom je Stefan določil temperaturo Sončeve površine in izračunal vrednost 5430 °C. To je bila prva smiselna določena vrednost za temperaturo Sončeve površine.
Zasebno življenje
Dokler sta bila starša živa, se je Jožef vsako poletje za dlje časa vračal na Koroško v Celovec, hodil po hribih in veliko energije namenil temu, da je nepismena starša učil brati in pisati. Bil je zelo priljubljen kot profesor ter rektor, a hkrati izjemno osredotočen na svoje delo. Delu je bil predan tako močno, da je imel zelo malo prijateljev in skoraj nič družabnega življenja. Pri 56 letih je Stefan končal svoje dolgoletno samsko življenje in se poročil z Marijo Neumann, vdovo po inšpektorju državne železnice na Koroškem. Po poroki je postal bolj dobrovoljen in družaben, žal pa ni trajalo dolgo, kajti slabi dve leti zatem je v 58. letu starosti umrl zaradi posledic možganske kapi. Pogreba na dunajskem osrednjem pokopališču se je udeležilo veliko ljudi, saj je bil kot vodilni znanstvenik takratne države znan širšemu krogu ljudi.
Zanimivosti
- Poznan je po: Stefan-Boltzmannov zakon, Stefanova konstanta σ, Stefanova naloga, Stefanova enačba, Stefanova formula, Stefanova sila, Stefanov tok, Stefanovo število, Stefanova karakteristika, Maxwell-Stefanova difuzija, stiskalni tok, Stefanova adhezija, Stefanova cev …
- Njegov tesni sodelavec Boltzmann je Stefana po smrti opisal z naslednjimi besedami: “Uporabljal je orodja napredne matematike in znal najtežja probleme predstaviti v najbolj jasni in razumljivi obliki, ne da bi se mu bilo treba zatekati k matematičnemu formalizmu. Nikoli ni skušal poudarjati svoje mentalne superiornosti. Name je naredil globok vtis njegov iskriv humor, ki je tudi najtežjo razpravo spremenil v zabavno igro za študenta.”
- V matematiki je pomembna Stefanova naloga, ki je primer naloge s premično fazno mejo.
- Po njem se imenuje tudi udarni krater Stefan na Luni.
- po njem se imenuje Državni Izobraževalni Zavod (DIZ) s slovenskim učnim jezikom Jožef Stefan v Trstu.
- Po njem se imenuje tekmovanje učencev in dijakov v znanju fizike za Stefanova priznanja.
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
