3 vprašanja, ki si jih zastavite, da bo vaš partnerski odnos uspešen

Profimedia

Kaj je tisto, kar določa, ali bo partnerski odnos uspešen in bo dolgoročno prinašal obojestransko zadovoljstvo in srečo? Za začetek partnerju lahko postavite spodnja tri vprašanja.

Ali veš, da si mi pomemben, in to lahko razbereš iz mojega odnosa do tebe?

Pogosto je za slabo vzdušje v partnerskem odnosu odgovoren občutek samoumevnosti pri enem ali obeh v partnerskem odnosu. To se zgodi, ko zaljubljenost ugasne, partnerja pa zdrsneta v rutino vsakdanjega življenja in pozabita skrbeti za iskro, ki odnos poživlja. Zaradi samoumevnosti se oseba lahko počuti prezrto, neuslišano, nevidno in nepomembno, kar ustvarja negativno vzdušje v odnosu. Ljudje pa smo socialna bitja in potrebujemo občutek pripadnosti in pomembnosti. Če želimo odnos ohraniti živ, je zato zelo pomembno, da partnerju pokažemo, da je za nas pomemben in da ga slišimo

Ali čutiš moje spoštovanje in podporo tudi, ko se ne strinjava?

Raven zadovoljstva v partnerstvu določa tudi način, kako par rešuje konflikte ter premosti razlike in nestrinjanja. Največjo razliko med uspešnimi in srečnimi pari in tistimi, ki v svoji zvezi niso srečni, določa zmožnost, da par ohrani spoštovanje in podporo tudi, ko se ne strinja. Kot pravijo strokovnjaki, odsotnost konfliktov ne pomeni nujno, da je zveza uspešna in da je par zares zadovoljen. Uspešnost določa torej zmožnost, da ohranita spoštovanje ne glede na pogostost konfliktov. Partnerja v takem odnosu čutita, da lahko izrazita svoja čustva in potrebe. Skrivnost uspešnega reševanja nesoglasij pa leži tudi v tem, ali želimo zmagati in imeti prav ali se iz nesoglasja skupaj nekaj naučiti. Razlika je očitna. Ko v prepiru želimo zmagati, je druga stran poražena, kar ustvarja še več negativnega vzdušja v odnosu, ko se želimo učiti, pa pomeni, da nas zanima, kaj se z našim partnerjem dogaja, kaj doživlja in kako on/ona vidi položaj.

Ali sva usklajena pri vzgoji najinih otrok?

Spori med staršema o načinu vzgoje so pogosto neizogibni. To je normalno, saj partnerja prihajata iz različnih okolij in družin ter sta bila deležna drugačne vzgoje. Velikokrat je eden izmed staršev bolj ciljno naravnan, otroku postavlja več pravil, medtem ko je drugi bolj popustljiv, nežen in več pozornosti namenja čustvenemu vidiku. Otrok potrebuje oba pristopa. Do težave pride, ko eden izmed staršev pretirava s svojim načinom vzgoje in meni, da je ta bolj pravilna, ter želi ”povoziti” drugega. V taki situaciji so konflikti neizbežni in otrok je ujet med staršema. Zato je pomembno, da se starša uskladita ter skupaj dogovorita o načinu vzgoje in postavljanja meja otrokom. Njuno usklajeno delovanje pa naj bo otrokom zgled spoštovanja in ljubečega odnosa.

VIR: https://www.psychologytoday.com/intl