Menu Item
Stefan Antoni, ustanovitelj južnoafriškega arhitekturnega podjetja Saota, rad pripoveduje zgodbo še iz časov gradnje pisarne podjetja v Cape Townu. Ko je ugotovil, da bo del pogleda na Table Mountain onemogočen zaradi strehe, se delo ni ustavilo. Nasprotno, celotna streha je bila preoblikovana tako, da je pogled na priljubljeno goro z ravnim vrhom ostal. "Ujeti ta pogled je bilo ključnega pomena," je dejal Antoni. "Če tega ne bi ujeli, bi naredili strašno napako."
Anekdota ujame etos Stefana Antonija, ki pozdravlja veličino narave v enako veličastnih domovih. Njegove zgradbe s pametno uporabo prostora in uokvirjanja dajo občutek, kot da posedujete celo goro, del oceana ali celo mesto. Ne preseneča, da postavlja nepremičninske rekorde.
Projekti podjetja so vidni v Južni Afriki in ZDA, pa tudi v Rusiji, Indoneziji in Nigeriji, kjer se njegovo strokovno znanje pokaže v različnih kontekstih. To niso prevelike vile. Hiša na Ocean View Drive v zalivu Bantry v Cape Townu je bila leta 2016 prodana za 18,8 milijona evrov, s čimer je postala najdražja zasebna hiša, prodana v Afriki. “Strankam skušamo povedati, da ima dober dizajn veliko vrednost,” je dejal Antoni.
Zdaj, po več kot 30 letih poslovanja, je podjetje izdalo prvo knjigo Light, Space, Life (Svetloba, prostor, življenje), v kateri je mogoče občudovati nekaj njenih nepozabnih dizajnov. “Namen knjige je ujeti miselnost – misel do določene točke,” je dejal Antoni, ki jo je opisal kot “odskočno desko” za nove ideje. Kje bi torej južnoafriško podjetje lahko nadaljevalo pot?
Strukturna gimnastika na dnu Afrike
Antoni se je s svojo dejavnostjo začel ukvarjati sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so apartheid in kulturni bojkoti pomenili, da je bila Južna Afrika večinoma odrezana od sveta. Pojasnil je, da je njegovo podjetje zajahalo val “mini renesanse” v ustvarjalnem razcvetu po apartheidu, a Cape Town je v mnogih pogledih ostal na obrobju arhitekture, na enem koncu sveta, na dnu Afrike.
“Zelo se zavedaš, da nisi v središču vesolja,” je dejal Antoni, “in če želiš na karkoli vplivati, moraš nekaj narediti izjemno dobro.”
Cape Town je s svojo posebno topografijo, stisnjen med gorovjem in morjem ter prežet z dvema različnima sezonskima vetrovoma, za podjetje Saota deloval kot valilnica estetike.
Dr. Philippa Tumubweinee, akademikinja na fakulteti za arhitekturo, načrtovanje in geomatiko Univerze v Cape Townu, je dejala, da je Saota inovativno pristopila k arhitekturi države. “To je strukturna gimnastika. To so zelo dolge konzole, beton in čist prostor – kar ni nujno nova estetika, a v južnoafriškem kontekstu je bila relativno nova,” je pojasnila.
Strma atlantska obala Cape Towna, kjer so nastali številni projekti podjetja, je ena vrsta izložbe. “Ljudje lahko vidijo hiše, kar nam deluje v prid. Ker če oblikujete nekaj, kar je zanimivo ali lepo, ljudje to opazijo,” je dejal Antoni.
“Ko so leta 2008 padli svetovni trgi, se je delo v Južni Afriki upočasnilo, Saota pa je začela dobivati naročila z vsega sveta. Leta 2012 smo naredili svoj prvi projekt v Miamiju na Floridi, hišo v ulici Venetian Causeway, oblikovano kot krov superjahte,” se je spominjal Mark Bullivant, glavni arhitekt pri Saoti.
“Prav ta projekt je vse spremenil,” je dodal. Saota je nadaljevala delo na Floridi, potem še v New Yorku, Kaliforniji, Koloradu in Teksasu.
Bullivant je dejal, da so kraji s sredozemskim podnebjem – na primer Los Angeles – primerni za izvoz arhitekturnih modelov iz Cape Towna, medtem ko drugi, kot je Bližnji vzhod, zahtevajo drugačen pristop.
“Vedno pravimo, da je naš cilj oblikovati zgradbo, ki je videti, kot da je vedno sodila tja,” je pojasnil. Na Baliju na primer so namesto betona uporabili lokalni črni andezitni kamen, v projektu v Phoenixu v Arizoni na pobočjih gore Camelback pa bodo uporabili zidove iz zemlje, da bi ustvaril povezavo z mestom.
“Pomemben je kulturni vidik različnih krajev, načina življenja ljudi,” je dejal Bullivant. “Toda tudi s trajnostnega vidika želimo uporabiti čim več lokalnih materialov.”
Zasnova za en odstotek prebivalstva
Danes ima Saota 300 zaposlenih, ki v sodelovanju z arhitekti po vsem svetu uresničujejo svoje projekte.
Tumubweinee verjame, da se ekipa Saota osredotoča na zgodnje faze razvoja koncepta in zasnove, ne pa na samo gradnjo, ki je ključna za uspeh. “Mogoče se to zdi nenavadno, saj kot arhitekt želiš imeti nadzor nad končnim izdelkom. Vendar to pomeni, da lahko naredijo veliko več projektov hkrati, ne da bi imeli veliko zaposlenih,” je pojasnila.
“Spremenili so strokovno prakso v državi,” je dodala.
Ameriški nepremičninski trg je še dodatno popestril portfelj podjetja Saota. Projekt Pine Tree v Miamiju je bil leta 2017 prodan za 20,9 milijona evrov, projekt Hillside, ključna lokacija v Netflixovi seriji o nepremičninskih agentih v Los Angelesu “Selling Sunset”, leta 2019 pa za okoli 32 milijonov evrov. V Miamiju na začetku tega leta je bilo posestvo na otoku Star z dvema hišama, od katerih je večjo zasnovala Saota, ocenjeno na 84 milijonov evrov.
Tumubweinee pa je povedala, da so bili v Cape Townu, mestu močnih gospodarskih nasprotij in različnih življenjskih razmer, ultraluksuzni projekti podjetja kritizirani. “Ampak čeprav je kritika upravičena – in se z njo strinjam – na neki točki, zlasti pri arhitekturni praksi, mora obstajati prostor, v katerem ljudje prakso potisnejo onkraj. To je ta odstotek ljudi, ki si lahko privoščijo inovacije in eksperimentiranje arhitektov.”
Antoni je vztrajal, da ga bolj kot finančna vrednost zanima vrednost, ki jo lastniki dodelijo novim domovom.
“Stranke pravijo: uničil si nam življenje,” je dejal Antoni in se nasmehnil, “zdaj gremo na počitnice in v njih ne uživamo več toliko – hočemo se vrniti domov.”
“Na neki način to nekako vse povzema,” je dodal. “Hiša ali dom ni le funkcionalen življenjski prostor, imeti mora čustveno kakovost … mora biti prostor, kjer lahko uresničiš vse svoje sanje in vse svoje želje.”
Avtor: Thomas Page/CNN
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!