Menu Item
Pred 35 leti je bila prvič objavljena ikonična fotografija, ob kateri se je človeštvo prvič lahko resnično zavedelo svojega mesta v vesolju.
Sredi februarja 1990 je sonda Voyager 1 posnela svojo zadnjo serijo fotografij.
Misija je devet let prej izpolnila svoj cilj potovanja skozi Osončje, da si pobliže ogleda Jupiter in Saturn, potem pa nadaljevala pot v vesoljsko prostranstvo.
Leta 1990 je bila tako od našega planeta oddaljena okoli 6 milijard kilometrov. Tako daleč do takrat še nikoli ni pripotovala nobena stvaritev človeških rok. V tistem času sonda kakšnih posebnih nalog, razen pošiljanja podatkov o vesoljskem okolju, ni imela. Njene kamere so bile izključene.
Astronom in komunikator znanosti Carl Sagan pa je ves čas pozival Naso, naj ponovno vključi kamero Voyagerja in z njo posname planete našega Osončja “od daleč”, skorajda z roba Osončja.
14. februarja 1990, tik preden so kamere izključili za vedno, so Saganu željo izpolnili. Voyager je posnel 60 fotografij, narejenih na razdalji približno 6 milijard kilometrov od Zemlje.
Skupaj so sestavljale nekakšen planetarni “družinski portret”, čeprav so bili na fotografiji vidni le štirje planeti: Venera, Zemlja, Jupiter, Saturn, Uran in Neptun.
Naš planet je bil na sliki manjši od enega piksla in njegovo podobo so poimenovali “bledo modra pika” (“Pale Blue Dot”).
“Vse je tu, na drobcu prahu”
Ta prizor je navdihnil Carla Sagana, da je napisal knjigo z naslovom Bledo modra pika: Vizija človekove prihodnosti v vesolju (Pale Blue Dot: A Vision of the Human Future in Space).
Knjiga je bila velika uspešnica, fotografija pa je postala ikonična podoba krhkosti in edinstvenosti našega mesta v vesolju, piše portal IFL Science.
“Poglejte še enkrat to piko. To je tukaj. To je dom. To smo mi. Na njej so vsi, ki jih imate radi, vsi, ki jih poznate, vsi, o katerih ste kdaj slišali, vsak človek, ki je kdaj živel, je tukaj živel svoje življenje. Vse naše veselje in trpljenje, tisoči samozavestnih religij, ideologij in gospodarskih doktrin, vsak lovec in zbiralec, vsak junak in strahopetec, vsak ustvarjalec in uničevalec civilizacije, vsak kralj in kmet, vsak mlad par v ljubezni, vsaka mati in oče, upajoči otrok, izumitelj in raziskovalec, vsak učitelj morale, vsak pokvarjen politik, vsak ‘superzvezdnik’, vsak ‘super voditelj’, vsak svetnik in grešnik v zgodovini naše vrste je živel tukaj – na drobcu prahu, ki plava v sončnem žarku,” je v knjigi zapisal Sagan.
“Morda ni boljšega prikaza človeške domišljavosti”
“V knjigi je astronom ob bok postavil naš mali kotiček vesolja in krvoželjnost generalov in vlad. Razgalil je, kako brezplodni so v resnici naše nasilje, sovraštvo in krutost, ki jih vsiljujemo drug drugemu,” je v članku za IFL Science ob obletnici fotografije zapisal astrofizik, dr. Alfredo Calpineti.
“Morda ni boljšega prikaza človeške domišljavosti, kot je ta oddaljena podoba našega malega sveta. Zame poudarja našo odgovornost, da drug z drugim ravnamo bolj prijazno ter da ohranimo in cenimo bledo modro piko, edini dom, ki smo ga kdaj poznali,” pa je na to temo v svoji knjigi zapisal Sagan.
Če vam je všeč ali ne, Zemlja je še vedno naš edini dom
Od časa te ikonične fotografije in knjige je človeštvo odkrilo že več kot 5.000 eksoplanetov in še mnoge druge kandidate za življenje zunaj Osončja.
Kljub obljubam milijarderjev se človeštvo še vedno ni pripravljeno soočiti z izzivi, ki jih prinaša naselitev drugih svetov, kot je Mars.
Ne gre le za vprašanje, kako bi do tja prišli, ampak tudi, kako bi tam lahko preživeli. Še vedno primanjkuje osnovnih znanstvenih raziskav o tem, piše portal.
Zato so 35 let pozneje Saganove besede o življenju izven Zemlje še vedno pravilne.
“Zemlja je edini svet, za katerega vemo, da gosti življenje. Niti enega drugega ni, vsaj v bližnji prihodnosti, kamor bi se lahko preselila naša vrsta. Obiskati, da. Nastaniti, še ne. Če vam je všeč ali ne, je Zemlja kraj, kjer vztrajamo.”
Moč slike živi naprej
Leta 2020 je Nasa posodobila in s ponovno obdelavo izostrila sliko.
“Moč te slike živi naprej, Voyager 1 še vedno deluje, več kot štirikrat dlje od tam, kjer je posnel to ikonično fotografijo. Bledo modra pika se je morda spremenila, človeštvo pa morda še ni osvojilo njenih lekcij,” je svoje razmišljanje ob obletnici fotografije bledo modre pike, našega planeta, sklenil Calpineti.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje