Braillovo pisavo oziroma posebno abecedo, ki omogoča slepim, da berejo in pišejo, je razvil leta 1821 takrat komaj 13-letni Francoz Louis Braille, po katerem je pisava tudi poimenovana. Leta 1829 je izšla prva izdaja Braillove knjige Način zapisovanja besed, glasbe in preprostih pesmi z uporabo pik za slepe. To je pomenilo uradno ''rojstvo'' Braillove pisave. Namen svetovnega dneva Braillove pisave, 4. januar, je ozaveščanje o pomenu pisave, ki omogoča pretvorbo pisane besede v tipno obliko.
Louis Braille (1809–1852) se je rodil v vasici Coupvray, ki leži 20 kilometrov vzhodno od Pariza. Kot triletni otrok si je v očetovi delavnici z orodjem poškodoval oko. Ker takrat še niso znali zdraviti okužb, se mu je razširila še na drugo oko. Postopoma je začel izgubljati vid in do svojega petega leta dokončno oslepel. Zaradi bistrosti mu je uspelo zaključiti prve štiri razrede osnovne šole kot najboljšemu v generaciji ter s pomočjo štipendije nadaljevati izobraževanje na Kraljevem zavodu za slepe otroke v Parizu.
Zavod za slepe
Na zavodu za slepe otroke so se učili brati z izbočenimi črkami, ki jih je bilo mogoče otipati. Črke so bile velike in okorne, branje pa počasno. Leta 1821 je zavod obiskal Charles Barbier, stotnik francoskega topništva. Predstavil je način sporazumevanja, pri katerem se uporabljajo le izbočene pike in črtice, imenovane nočna pisava. Braille in njegovi sošolci so ugotovili, da je veliko lažje razlikovati te oblike od privzdignjenih črk. Ta način pa je imel tudi veliko napak. Z njim ni bilo mogoče zapisovati besed po črkah, vstavljati ločil, zapisovati števil, pisati glasbe itd.
6 pikic
13-letni Louis je poskušal napraviti nekaj izboljšav in za to porabil vsak prost trenutek. Odkril je način, kako zapisati vse črke abecede, vsa naglasna znamenja in ločila ter matematične simbole, pri tem pa je uporabljal le šest pikic. Skupek pik za vsak znak je bil tako majhen, da premikanje prsta sploh ni bilo potrebno.
Učitelj na Kraljevem zavodu za slepe otroke
Luis je zaradi svoje nadarjenosti, najbolj se je izkazal pri glasbi, uspešno končal šolanje ter kot 17-letnik začel na Kraljevem zavodu za slepe otroke poučevati algebro, slovnico, zemljepis in igranje orgel. V prostem času se je večinoma ukvarjal z izboljševanjem in širitvijo svojega sistema, ki se je počasi uveljavljal. Sredi njegovih 20 let so se pri Louisu pokazali prvi znaki tuberkuloze, pljučne bolezni, za katero takrat še niso poznali zdravila.
Bolezen in smrt
Njegovo zdravstveno stanje se je ves čas slabšalo. Imel je notranje krvavitve in bil prisiljen ostajati v postelji tudi po več tednov. Umrl je leta 1852, dva dni po 43. rojstnem dnevu. Pokopali so ga v Coupvrayu, sto let pozneje pa so njegove ostanke preselili v Pariz, kjer so ga pokopali v Panteonu, kar je najvišja čast, ki lahko doleti francoskega državljana.
Zanimivosti na hitro
- Njegova rešitev je bila uporabiti celico s šestimi pikami – Braillovo celico – ki je bila revolucija v komuniciranju za slepe ljudi. Sistem temelji na različnih razporeditvah pik.
- Leta 1827 je bila v njegovo abecedo najprej prevedena knjiga francoske slovnice, leto zatem pa je svoj sistem razširil tudi na zapisovanje glasbe. Tako so slepi glasbeniki ne le brali glasbo, ampak jo tudi sami skladali.
- Leta 1829 je izšla prva izdaja Braillove knjige Način zapisovanja besed, glasbe in preprostih pesmi z uporabo pik za slepe. To je pomenilo uradno ”rojstvo” Braillove pisave.
- Da bi si slepi in ljudje, ki vidijo, med seboj lahko dopisovali, je Louis 1839 iznašel rafigrafijo, način zapisovanja črk navadne abecede s privzdignjenimi pikami. Tako so lahko slepi napisano otipali, zdravi pa videli.
- V poznejših letih je Braille postal tudi organist v pariških cerkvah.
- Leta 1854 je Braillova pisava postala uradna pisava slepih v Franciji, leta 1878 je bila pisava na mednarodnem kongresu izbrana za najboljši sistem za slepe, ki se je počasi, a vztrajno širil po vsem svetu, leta 1929 pa je bil izdelan mednarodni sistem zapisovanja glasbe v Braillovi pisavi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!