Prideluje eno najbolj ekskluzivnih vin, a ne želi, da bi ga kdorkoli pil

Rossana Mazzieri/CNN

Tullio Masoni prideluje eno najbolj ekskluzivnih vin na svetu, vendar ne želi, da bi ga kdorkoli pil.

Podjetnik, zbiratelj umetnin in nekdanji investicijski bančnik Tullio Masoni je na vrhu palače iz 16. stoletja v osrčju Reggia nell’Emilia zasadil vinograd, za katerega pravi, da je najmanjši na svetu. Mesto je znano po tem, da se je v njem rodila italijanska državna zastava.

Leži med Parmo in Modeno, na območju, s katerega prihajajo najbolj znani italijanski izdelki, tudi Ferrari in Lamborghini, in kulinarične specialitete, kot so lazanja, tortelini, parmski pršut in bolonjska omaka.

Masoni grozdje prideluje na strehi hiše Via Mari 10 – kar je naslov stavbe in ime vina. Znamenita je, saj jo je leta 1859 obiskal Giuseppe Garibaldi, revolucionar, ki je pomagal združiti Italijo.

“Moj oče se je ukvarjal z vinarstvom,” je povedal v telefonskem pogovoru. “Podedoval sem vinograd na podeželju v okolici Reggia nell’Emilia, a ko sem pogledal v knjige, sem ugotovil, da bi zanj porabil več denarja, kot bi ga zaslužil, zato sem ga prodal.”

“Vendar sem se po 20 letih pokesal, zato sem si naredil žepni vinograd.”

Na nekaj več kot 18 kvadratnih metrih v kleti Via Mari 10 letno pridela le 29 steklenic rdečega vina, cena posamezne dosega vrtoglavih 5.000 evrov. Vina ne prodaja v vinoteki, temveč ga je mogoče kupiti v umetniški galeriji Bonioni Arte le nekaj ulic stran.

“Moje vino je oblika umetniškega izražanja, filozofska provokacija, nekaj, kar lahko hranite v dnevni sobi, da lahko o njem klepetate s prijatelji in jim pripovedujete o norcu, ki je na strehi zasadil vinograd,” je dejal Masoni, ki svoj mestni vinograd primerja s kolesom francoskega umetnika Marcela Duchampa – dejanskim kolesom, ki ga je leta 1913 namestil na stol v svojem pariškem ateljeju. To kolo je bilo podlaga za Duchampovo slavno serijo običajnih predmetov, predstavljenih kot umetnost, imenovano readymade.

“Če kolo vidite v dnevni sobi in ne v servisni delavnici, se zaveste, kako lepo je,” je dejal Masoni. “Moj vinograd je takšen: nepričakovan, spodbuja možgane in sproža nove ideje.”

Trta, ki raste, obkrožena z umetnostjo

Povezava med vinom in umetnostjo se začne že pri trti, saj njegova vinska trta raste na rešetkah, ki so pravzaprav umetniško delo lokalnega kiparja Oscarja Accorsija. “Moje grozdje se spogleduje z umetnostjo takoj, ko se rodi,” je dejal Masoni.

Vino zori v dveh hrastovih sodih, ki sta hkrati skulpturi drugega lokalnega umetnika, Lorenza Menozzija, in naj bi predstavljala moškega in žensko. Masoni je za izdelavo vinske etikete najel Giuseppeja Camuncolija, uveljavljenega Marvelovega risarja stripov, ki se je rodil v Reggiu nell’Emilia. Svoje kupce spodbuja, naj steklenic nikoli ne odprejo, ampak naj z njimi ravnajo kot z umetniškimi deli.

“Sem edini proizvajalec vina na svetu, ki pravi, da njegovega vina ne spijete,” je dejal.

Masoni je pojasnil, da se njegova trta sorte sangiovese hrani z jajci, bananami, morskimi algami in iztrebki slavcev, pa tudi z glasovi iz soseske – prepiri, kletvicami in različnimi narečji, ki bogatijo in onesnažujejo grozdje ter mu dajejo prednost pred podeželskim grozdjem, ki uživa le tišino.

Masoni zavrača idejo, da bi njegovo vino lahko ocenjevali s tradicionalnimi metodami, na primer z določanjem okusov v njem. “V mojem vinu ni usnja ali rdečih jagod,” je izjavil.

Svojega prezira do nekaterih snobovskih vidikov vinskega sveta ne skriva, zlasti do dejstva, da je večina velikih italijanskih proizvajalcev iz plemiških družin. To se morda zdi v nasprotju s ceno njegovega izdelka, vendar je glede dejanskih prodajnih številk nekoliko zadržan, razkriva le, da večino steklenic podari ali jih galerija Bonioni podari kupcem pomembnih del. Na njegovi spletni strani je navedeno, da je na voljo še deset steklenic letnika 2019, steklenic prejšnjih letnikov pa ni na zalogi.

Masonija so vprašali, kakšnega okusa je v resnici vino, in ponudil je nekaj edinstvenih degustacijskih opomb. “Ob prvem požirku se pojavi veliko zmedenosti, po nekaj sekundah pa v vašem okusu zaživi nekaj, kar vam odpre um v novo dimenzijo,” je dejal in skrbno pretehtal vsako besedo.

“Moje vino ne ponuja miru, temveč v vaših mislih zariše rdečo navpično črto, ki vzbuja občutek neskončne hitrosti.”

Seveda mu bo večina morala verjeti na besedo.