Psihologinja pojasni, zakaj je pomembno preganjanju slabe volje posvetiti več časa.
Lahko gre za cikel, ki se ponavlja vse življenje in preprečuje uresničevanje ciljev, vpliva na kariero in osebno življenje, piše dr. Jill P. Weber, psihologinja.
Namreč, slaba volja zadržuje in ustvarja druge simptome, kot so razdražljivost, slaba motivacija in nizka samozavest. In ti simptomi prinašajo val posledic: konflikte v odnosih, težave pri delu, negativno samopodobo, občutek osamljenosti. Seštevek vseh je lahko uničujoč.
Oseba začne verjeti, da je prepuščena na milost in nemilost svojemu razpoloženju in nima možnosti odločanja o tem, kaj narediti, da bi se počutila bolje, ali kako v življenju dobiti tisto, kar si želi.
Ta vzorec ne pomeni, da ne obstajajo trenutki veselja, a ker se zdi, da nad slabo voljo nimate nadzora, nikoli ne veste, kdaj se boste spet počutili slabo.
Če nikoli ne veste, ali boste srečni ali žalostni, jezni ali zaskrbljeni, pa je težko delati načrte, izpolnjevati obveznosti in čutiti dovolj samozavesti, da uresničite cilje.
Uglasitev s čustvi je zelo pomembna
Slaba volja je navadno posledica pomanjkanja čustvenega zavedanja, v blogu pojasni psihologinja, k čemur pogosto prispeva tudi okolica. Kultura, dobronamerni skrbniki in mediji – vsi spodbujajo mnenje, da bomo uspešni le, če bomo delovali samozavestno in odganjali negativno.
A zatiranje negativnih čustev je običajno zgrešen poskus, da bi se počutili bolje, pravi.
Čustvom moramo nameniti več pozornosti – da bomo znali opaziti ta nihanja. Ključno je razviti reden preprost ritual, da vas naval slabega razpoloženja ne bo presenetil.
Dr. Jill P. Weber svetuje 6 korakov za preprečevanje slabe volje:
1. Pozorni bodite na občutke telesa: Če po dogodku, interakciji ali e-pošti začutite, da vam srce bije hitreje, da imate kepo v želodcu ali vam divjajo misli, so to znaki, da morate upočasniti in se poglobiti vase. Opazujte fizične občutke, brez obsojanja.
2. Vprašajte se naslednje: Kaj mi telo sporoča? Zelo verjetno se je nekaj zgodilo (v okolici) ali pa so se prikradle misli, ki vas mučijo.
3. Prepoznajte, kaj vas vznemirja: Način, kako se je vaš sodelavec pogovarjal z vami, mamino kritiziranje, hiperaktivnost vašega psa? Ne glede na to, kako vsakdanji ali nepomemben se vam zdi sprožilec, ga ne zanikajte.
4. Čas je za potrditev: Dobesedno osmislite svoja čustva. Poiščite razlog, zakaj je to, kar čutite, smiselno. V naših čustvih je vedno nekaj resničnega.
5. Pomirite čustva: Poiščite nekaj besednih zvez, ki vam bodo pomagale, da se boste bolje počutili. Na primer: Ti občutki bodo minili. Ali: To je bil le en trenutek – še bodo prišle priložnosti, da se izkažem.
6. Sledijo vedenjski ukrepi: Kaj lahko storite, da se boste bolje počutili? Lahko se pogovorite s prijateljem, pišete dnevnik ali se odpravite na telovadbo. Morda pa potrebujete le dober spanec. Včasih je najbolje občutke in situacijo sprejeti take, kot so, ter se sprijazniti s tem, da imate le toliko nadzora.
To lahko ponovite vsakič, ko začutite, da se vaše telo odziva na to, kar se dogaja v vaši glavi ali vašem življenju, svetuje psihologinja. Sčasoma bo to postalo samodejno in imeli boste veliko podatkov, ki vam bodo pomagali razumeti sebe in to, kaj potrebujete, da se boste počutili bolje.
Vir: PsychologyToday
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!