Menu Item
Danes, 5. oktobra, Bond praznuje 60. obletnico premiere prvega filma o najslavnejšem tajnem agentu. S filmom Dr. No se je tako začela zgodba filmskega junaka, ki vlada že 60 let. Jamesa Bonda si je izmislil pisatelj Ian Fleming, ki je napisal 14 romanov in knjigo kratkih zgodb. Tretji roman Moonraker je pravkar izšel v slovenščini, v prevodu Maje Novak, in s spremno besedo Marcela Štefančiča jr.
V 60. letih so posneli 25 ”bondiad”, tajnega agenta pa je do zdaj igralo šest igralcev – Škot Sean Conory (6 filmov), Avstralec George Lazenby (1 film), Irec Pierce Brosnan (4 filmi) ter Angleži Rooger Moore (7 filmov), Timothy Dalton (2 filma) in Daniel Craig (5 filmov). Nov Bond še ni znan, a kandidatov je več kot dovolj. Tako romani (prodani v več kot stomilijonski nakladi) kot filmi so že v 60. letih prejšnjega stoletja dosegli kultni status in ga imajo še danes.
Dr. No, 5. oktober 1962, London Pavilion
Dr. No je premiero doživel 5. oktobra 1962 v Londonu, dogaja pa se na Jamajki, kjer Bond raziskuje umor britanskega agenta. A takoj ko stopi z letala, se tudi sam znajde v nevarnosti, saj mu napadalci strežejo po življenju. Bonda sled za morilcem pripelje do otoka, kjer ima svojo postojanko fanatični znanstvenik dr. Julius No, ki je pripravil načrt za sabotažo ameriškega vesoljskega programa. Na obali Bond spozna prelepo Honey Ryder (Ursulo Andress) in kmalu oba skupaj postaneta ujetnika zlobnega doktorja.
James, preden je postal agent 007 (po Flemingu)
James Bond se je rodil okoli leta 1922 v Estorilu (Portugalska) Škotu Andrewu Bondu in Švicarki Monique Delacroix. V otroštvu je zaradi očetove službe veliko potoval in se poleg angleščine tekoče naučil tudi nemško in francosko.
Pri 11 letih sta se mu starša smrtno ponesrečila pri plezanju na goro Aiguilles Rouges pri Chamonixu. Odtlej je skrbništvo nad njim prevzela teta, ki ga je poslala na znamenito srednjo šola za fante Eaton v Angliji. Po dveh semestrih je bil izključen in prepisan na srednjo šolo v Edinburghu. Univerzo je obiskoval v Ženevi. V mladosti je bil navdušen igralec golfa in smučar. Smučati se je seveda naučil na strminah prizorišča najnevarnejšega smuka na svetu – Kitzbühelu. Kmalu po izbruhu 2. svetovne vojne se je pridružil kraljevi mornarici in sodeloval kot specialni agent v tujini. Leta 1949 se je pridružil ministrstvu za obrambo in bil kmalu poslan na misijo, ki jo opisuje prva knjiga o Bondu – Casino Royal. Film z istim imenom, že tretja adaptacija romana na film, je doživel premiero leta 2006, v vlogi Bonda pa je prvič nastopil Daniel Craig.
Pisatelj Ian Fleming (1908-1966)
Ian Fleming se je rodil v bogati družini (oče je bil član angleškega parlamenta), tako kot Bond je obiskoval šolo za dečke Eaton, smučati se je prav tako naučil v Kitzbühelu in bil zaročen s Švicarko, zvezi pa je nasprotovala njegova družina. Bil je novinar in borzni posrednik. Med vojno se je pridružil obveščevalni službi.
Po vojni se je ponovno zaposlil kot novinar in leta 1952 začel pisati svoj prvi vohunski roman na dopustovanju na Jamajki, kjer je napisal večino svojih del. 007 je dobil ime po ameriškemu ornitologu Jamesu Bondu, katerega knjigo o pticah je imel Fleming s seboj na Jamajki. Rad je pil, pokadil je več kot 70 cigaret na dan, ter bil, čeprav poročen, ženskar in hazarder. Ker se ni znal odreči svojemu stilu življenja, je umrl relativno mlad in nas prikrajšal še za kakšen roman.
Bond in ženske
Bond je velik ženskar, ki ženskam ne dvori, ampak jih zapeljuje. Nekaj Bondovih lepotic: Honey Ryder (Ursula Andress), May Day (Grace Jones), Wai Lin (Michelle Yeoh), Jinx (Halle Berry), Elektra King (Sophie Marceau) … Edina, ki je imela čast omožiti Bonda, je bila Tracy Draco (Diana Rigg) v filmu V službi njenega veličanstva, vendar je bila sreča kratkotrajna, saj jo je takoj po poroki ubil Bondov nasprotnik Ernst Blofeld (Telly Savalas).
Moonraker v prevodu Maje Novak
Flemingov roman Moonraker, ki je bil objavljen leta 1955, je pisec spremne besede, Marcel Štefančič, označil za knjigo trenutka: “V njej je vse: strah pred atomsko bombo in fašizem, knjiga je briljantna analiza vseh disfunkcij sodobnega kapitalizma.”
Poslovnež Hugo Drax gradi vesoljsko plovilo, ki naj bi branilo Anglijo. Vendar Drax v resnici dela za Sovjetsko zvezo in Moonraker, čudež tehnike, ki naj bi povzročil jedrsko eksplozijo v Londonu, Draxu pa bi ta katastrofa prinesla še dobičke na borzi. Netipično za Flemingovo pisanje se ves roman dogaja v Angliji in natančno odslikuje strahove blokovskih spopadov v času hladne vojne, so zapisali pri Mladinski knjigi.
Kot je še povedal Štefančič, roman nima nič skupnega s filmom iz leta 1979 (Operacija vesolje), zgodba romana, ki je briljantna, je v seriji filmov o Bondu ostala popolnoma neizkoriščena. Knjigo je prevedla Maja Novak, ki je Flemingov slog označila kot precej izčiščen, tekoč in lepo berljiv, kar ga vsekakor uvršča med moderne klasike.
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
