Menu Item
V enem najbolj spektakularnih ropov v zgodovini so roparji iz vlaka ukradli vsoto, ki bi bila danes vredna 80 milijonov evrov.
“Zgodil se je rop in – nikoli ne boste verjeli – … ukradli so vlak!” To je bilo sporočilo, ki so ga 8. avgusta 1963 ob 4.20 zjutraj preko radijske postaje poslali iz policijske postaje v britanski grofiji Buckinghamshire vsem enotam v bližini in sprožili preiskavo dogodka, ki so ga kasneje mediji poimenovali “Rop stoletja”.
Načrtovanje ropa
Rop stoletja se je pričel približno tri mesece prej.
Takrat je Bruce Reynolds, ki je bil že pred tem obsojen zaradi tatvin in ropov, zbral ekipo še treh mož, prav tako “poklicnih kriminalcev”, s katerimi je začel načrtovati rop poštnega vlaka, za katerega so vedeli, da bo prevažal veliko količino denarja.
Načrt je bil v osnovi preprost: pričakati vlak, ga ustaviti, pobrati denar in izginiti. Možje so pridobivali informacije, načrtovali potrebno logistiko ter širili mrežo sodelavcev, večinoma iz kriminalnega podzemlja, ki je na koncu štela 17 članov. Njihova tarča je bil poštni vlak Up Special, za katerega so izvedeli, da bo 8. avgusta prevažal veliko količino denarja, namenjenega britanskih bankam.
Izvedba ropa
V četrtek, 8. avgusta 1963, je bilo vse nared. Skupina roparjev, ki je čakala na vlak, je spremenila signalno luč tako, da so zeleno luč za prosti prehod vlaka prekrili z rokavico, na rdečo pa namestili baterijo in jo prižgali. Ukana je uspela in 58-letni strojevodja Jack Mills je vlak ustavil. Vendar je njegov pomagač posumil, da nekaj ni v redu, saj zaustavitev ni bila napovedana. Zato je splezal iz kabine lokomotive, da bi po železniškem telefonu v bližini poklical bližnjega prometnika in se pozanimal, za kaj gre.
Ko je prišel do telefona, je ugotovil, da so bili kabli prerezani. Zato se je vrnil na vlak, medtem pa ga je prestregel eden od roparjev in ga onesposobil. Drugi člani tolpe so medtem vstopili v lokomotivo, kjer pa se jim je strojevodja uprl in jim ni želel prepustiti nadzora nad vlakom. Zato so ga roparji onesposobili z udarcem po glavi, potem pa ga, čeprav je močno krvavel, prisilili, da je vlak zapeljal do približno 800 oddaljenega mostu, kjer je čakala druga ekipa, zadolžena za napad na poštni vagon z denarjem.
Ko so roparji vstopil v vagon, so možje hitro obvladali osebje, saj med njim ni bilo nobenega policista ali varnostnika.
Prisili so jih, da so se polegli po tleh z obrazi obrnjenimi navzdol, pripeljali pa so še strojevodjo in pomočnika, ki so ju vklenili. Nato so roparji oblikovali človeško verigo in iz vagona odstranili 120 od 128 vreč z denarjem, ki so jih naložili na čakajoči tovornjak in izginili. Vse skupaj je trajalo 15 do 20 minut.
Roparji so pobegnili do zapuščene kmetije v bližini in si tam razdelili denar. Na kmetiji so, kot je predvideval načrt, nameravali počakati do konca tedna, potem pa z denarjem izginiti. Vendar pa so iz prisluškovanja policijskim radijskim postajam izvedeli, da policija sumi, da se skrivajo nekje v bližini, zato so se odločili na hitro pobegniti. Pobeg je sicer uspel, ni pa jim uspelo uničiti sledov na kmetiji. Kmalu je policija kmetijo našla in tam dokaze (vozila, prstne odtise, poštne vreče, denar …) ki so jih pustili roparji.
Epilog
Preiskava je bila dolgotrajna. Vsi roparji so medtem tudi pobegnili v tujino. Vendar pa je policija zbirala dokaze in tudi s pomočjo informatorjev identificirala in polovila skoraj vse roparje.
Sčasoma so polovilli vse glavne akterje in njihove sodelavce. Trije možje so se aretaciji izognili. Dva so kasneje identificirali, identiteta enega roparja pa še vedno ni znana. Obsojenih je bilo 13 roparjev. Sedem jih je bilo obsojenih na 30 let zapora, dva na 25, eden na 24 let in eden na 3 leta zapora.
Idejnega vodjo, Reynoldsa in še dva roparja so prijeli šele nekaj let po ropu. Reynoldsa so takrat obsodili na 25 let zapora, odsedel pa jih je 10.
Večina mož se je nad višino kazni pritožila, ker so menili, da je krivična, saj je bilo veliko morilcev obsojenih na nižje kazni, pri ropu pa ni bilo nobene smrtne žrtve. Večina je v zaporu presedela manj, kot je znašala izrečena kazen. Dva sta med prestajanjem kazni pobegnila. Enega so ujeli po štirih letih, drugi, Ronald (“Ronnie”) Briggs pa je bil na begu 36 let in se je v Veliko Britanijo prostovoljno vrnil leta 2001, star 72 let. Dogodek je takrat precej odmeval v medijih. Briggs je v zaporu odsedel še 8 let, potem pa je bil pomiloščen. Umrl je decembra leta 2013, le nekaj mesecev za Bruceom Reynoldsom.
Reynolds je po odsluženi kazni sredi 80. let prejšnjega stoletja ponovno pristal v zaporu, takrat zaradi razpečevanja mamil. Je pa sodeloval kot “svetovalec” pri knjigah in filmih o ropu stoletja. Izdal je tudi avtobiografijo z naslovom “Prestopljena črta: Avtobiografija nekega tatu”, ki je bila precejšnja uspešnica.
Večina udeležencev “ropa stoletja” je danes že mrtvih – po podatkih na internetu naj bi živel le še Robert (“Bobby”) Welch, ki je bil v ropu udeležen kot “fizična pomoč” in je bil obsojen na 30 let zapora – ropa izpred 60 let pa se še vedno drži ime “rop stoletja” in je neizbrisen del britanske kriminalne zgodovine.
Roparji so iz vlaka ukradli takratnih 2.595.997 funtov, ki so bili zapakirani v 636 paketov, stlačenih v 120 poštnih vrečk. Spremenjeno v današnje vrednosti to predstavlja nekaj več kot 80 milijonov evrov. Večina bankovcev je bila bankovcev za 1 in 5 funtov, nekaj je bilo manjših bankovce ter nekaj irskih in škotskih funtov. Na vlaku so pustili osem torb, vendar ne zato, ker so jih spregledali, pač pa zato, ker so rop časovno strogo načrtovali. Domnevajo, da je je znesek znašal nekaj več kot 130.000 funtov ali približno 5 odstotkov vse gotovine, ki jo je prevažal vlak – ta vsota bi danes ustrezala štirim milijonom evrov. Večino denarja nikoli niso odkrili.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje