Menu Item
Na današnji dan, 21. aprila leta 1943, je umrl izjemni mož slovenske umetnosti Rihard Jakopič, eden od stebrov slovenskega impresionizma in umetnosti v prvi polovici 20. stoletja. Na lastne stroške je postavil prvo stalno umetnostno razstavišče v Sloveniji - Jakopičev pavilijon, leta 1918 je bil med ustanovitelji Narodne galerije, bil pa je tudi pokrovitelj novomeške pomladi in leta 1938 ustanovni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Rihard Jakopič se je rodil v premožni trgovski družini kot najmlajši izmed osmih otrok v vasi Krakovo pri Ljubljani (danes del Trnovega). Oče Franc je bil trgovec s kmečkimi pridelki, mati Neža (rojena Dolžan) je bila gospodinja iz Šiške. Po končani štiriletni ljudski šoli se je Jakopič leta 1879 vpisal na ljubljansko realko. V najstniških letih ga je slikarstvo tako pritegnilo, da se je v 6. razredu opustil šolanje ter se posvetil umetnosti.
V šoli Antona Ažbeta
S pomočjo dobro stoječe družine in po opravljenih sprejemnih izpitih se je leta 1887 vpisal na dunajsko umetniško akademijo, a je zaradi epileptičnih napadov za leto dni prekinil študij.
Naslednje leto je opravil dva semestra ter se prepisal na münchensko akademijo, kjer je zaradi nezadovoljstva s programom študij po dveh semestrih opustil. Ostal je v Münchnu ter obiskoval znamenito slikarsko šolo slovenskega slikarja Antona Ažbeta (prav Jakopič ga je spodbujal, da je odprl šolo), kjer se je uril predvsem v slikanju aktov in portretov. Tam se je spoprijateljil tudi s slikarjem Ferdom Veselom in z njim raziskoval motiviko krajine.
Leta 1900 se je za stalno preselil nazaj v Ljubljano, prej je veliko časa preživel v Münchnu, ter se skupaj z Matijo Jamo, Matejem Sternenom ter Ivanom Groharjem predstavil na prvi slovenski umetniški razstavi. Leta 1903 je bil soustanovitelj umetniškega društva Sava, v okviru katerega je s stanovskimi kolegi impresionisti pripravil razstavo na Dunaju. Leta 1904 se je poročil z Ano Czerny ter nekaj časa živel v Škofji Loki, nato pa sta se preselila nazaj v Ljubljano.
Jakopičev paviljon
Leta 1907 je skupaj z Matejem Sternenom odprl zasebno slikarsko šolo, leta 1908 pa je dal po načrtih Maksa Fabianija v secesijskem slogu na svoje stroške v Tivoliju zgraditi prvo slovensko umetniško razstavno galerijo – Jakopičev paviljon. Leta 1918 je bil med ustanovitelji Narodne galerije, bil pa je tudi pokrovitelj novomeške pomladi in leta 1938 ustanovni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Napisal je tudi vrsto člankov o rojstvu impresionizma pri nas ter tako uveljavil svoje teoretične poglede, ki so usmerjali slikarstvo prve polovice preteklega stoletja. Raziskoval je predvsem odnos med naravo (impresijo) in izražanjem umetniške osebnosti (ekspresijo). Umrl je leta 1943 v 74. letu starosti ter je pokopan na ljubljanskih Žalah.
Zanimivosti
- Jakopič je bil izjemno plodovit slikar, ki je za sabo pustil bogat opus. Naslikal je približno 1.200 skic in slik ter kakih 650 risb. Največ njegovih umetnin lahko vidite v Narodni galeriji v Ljubljani.
- Leta 1965 so po Rihardu Jakopiču poimenovali osnovno šolo v Šiški (Ljubljana).
- Na mestu, kjer je bil Jakopičev paviljon, ki ga je “odnesla” železniška proga, danes stoji kip Riharda Jakopiča, delo Bojana Kunaverja.
- Doprsni kip Jakopiča pa stoji ob Slovenski cesti pri Ferentovih blokih.
- Velja za pionirja slovenskega impresionističnega slikarstva. Posebnega mesta med slovenskimi umetniki si ni zaslužil le kot odličen slikar, temveč tudi kot človek, ki je umetnost vpel v širši družbeni okvir.
- Rekel je: “Za nas je samo ena pot: otresimo se tujega vpliva … Ne bodimo oskrbniki, hlapci tujega bogastva, ampak postanimo gospodarji svojega, četudi skromnega posestva.”
- Slovenski impresionisti, ki jih je vodil Jakopič, so do danes ostali eden najbolj svetlih trenutkov v kulturni zgodovini naše dežele, saj so slovensko likovno umetnost na prelomu v 20. stoletje enakovredno umestili v sodobne evropske tokove.
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
