Medtem ko poteka razprava o ničelni toleranci do alkohola v prometu, se na spletu pojavljajo zgodbe, trditve in vprašanja o tem, ali bi na primer lahko "napihali" zaradi ustne vodice, kisle solate, propolisa ... Vprašali smo policijo.
Že dolgo krožijo zgodbe o voznikih, ki so na preizkusu alkoholiziranosti “napihali”, čeprav naj ne bi popili nobene alkoholne pijače, so si pa pred tem spirali usta z ustno vodico, ki vsebuje alkohol, pojedli nekaj bombonov z alkoholno sredico ali alkoholno raztopino propolisa ali jedli solato, okisano z alkoholnim ali celo navadnim kisom.
So te zgodbe resnične ali vsaj mogoče? Na nekaterih spletnih forumih je v času, ko v Sloveniji poteka razprava o morebitni uvedbi ničelne tolerance do alkohola v prometu, že mogoče zaslediti tudi vprašanja o tem. Na policijo smo naslovili nekaj vprašanj, ali lahko uporaba ali uživanje prej omenjenih snovi vpliva na rezultat testa alkoholiziranosti.
Indikatorji alkohola, ki ugotavljajo stopnjo alkohola v izdihanem zraku, tega lahko zaznajo, če ima preizkušena oseba alkohol v ustni votlini, so nam odgovorili na policiji. Če bi si oseba na primer z ustno vodico, ki vsebuje alkohol, izprala usta in takoj nato opravila preizkus alkoholiziranosti, bi indikator lahko prikazal določeno stopnjo alkohola v izdihanem zraku.
Pomembnih 15 minut
Policisti zato testirancem pojasnjujejo, da preizkus opravijo šele 15 minut od zadnjega uživanja snovi, ki vsebujejo alkohol.
Če preizkušanec izjavi, da še ni minilo 15 minut, se s preizkusom počaka, so zapisali na policiji. Tako se zagotovi, da na rezultat ne bi vplivala morebitna prisotnost ustnega alkohola, ki se v 15 minutah izniči.
Poleg tega je v zakonu, ki določa postopek testiranja alkoholiziranosti, tudi varovalka. Prva je, da pri uporabi alkotestov upoštevajo tudi varnostne razlike (tolerance), ki jih odštejejo od rezultata. Če se preizkušanec ne strinja z rezultatom, ki ga prikaže elektronski alkotest, pa mora policist odrediti preizkus z etilometrom ali strokovni pregled.
V vseh primerih, pri katerih obstaja dvom, ali je oseba v zadnjih 15 minutah pred izvedbo preizkusa uživala snovi, ki vsebujejo alkohol, policisti izvedbo preizkusa odložijo za potreben čas – torej za 15 minut, so še pojasnili na policiji.
Če od začetka policijskega postopka ugotavljanje alkoholiziranosti do testa počakate 15 minut, torej zaradi prekisle solate, ustne vodice ali alkoholnega bombona, ne boste “napihali”.
Kaj če alkotest pokaže prisotnost alkohola, krvni pregled pa ne?
Zanimalo nas je tudi, ali merilec alkohola v izdihanem zraku lahko zazna prisotnost alkohola, krvna preiskava pa ne?
Je v tem primeru za sankcioniranje merodajen podatek iz alkotesta ali rezultati preiskave krvi?
Ob pravilni izvedbi preizkusa alkoholiziranosti bi prisotnost alkohola pokazali vsi trije testi – alkotest, etilometer ali preiskava krvi. Če se preizkušanec ne strinja z rezultatom indikatorja alkohola in ne podpiše zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti, se odredi preizkus z etilometrom ali strokovni pregled – v tem primeru se upošteva rezultat etilometra ali rezultat strokovnega pregleda – analize krvi, so pojasnili na policiji.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje