Stoletja so bili ljudje prepričani, da noji skrijejo glavo v pesek, iz česar je nastal rek "tiščati glavo v pesek", kar pomeni, da se nekdo izogiba spoprijemanju s težavami. Pa noji res to počnejo?
Že dolgo poznamo rek “tiščati glavo v pesek”, kar pomeni, da se nekdo izogiba spoprijemanju s težavami.
Rek izhaja iz prepričanja, ki naj bi ga ustvaril rimski naravoslovec Plinij Starejši, znan tudi kot Gaius Plinius Secundus, ki je sestavil eno prvih enciklopedij Naturalis Historia, kar bi lahko prevedli kot Zgodovina narave. V 10. knjigi enciklopedije namreč opisuje noja, ki skriva glavo v grmovje, da bi bil neviden. “Imajo čudovito lastnost, da lahko prebavijo skoraj vsako snov, vendar je njihova neumnost prav tako izjemna: čeprav je preostali del njihovega telesa tako velik, si predstavljajo, da je celotno telo skrito, če potisnejo glavo in vrat v grm,” je zapisal.
Iz tega se je razvilo prepričanje, da noji glavo zakopljejo v pesek, ki je vztrajalo vrsto stoletij. Pa noji res zakopljejo glave?
V resnici jih ne, vendar je občasno videti, kot da to počnejo, piše portal Live Science.
Zakaj je videti, kot da to počnejo?
Te največje ptice na svetu živijo v Afriki in naseljujejo različna okolja, vključno s travniki, savanami in puščavami.
Tehtajo lahko do 130 kilogramov in zrastejo do 2,7 metra, njihove glave pa so, glede na ostalo telo, relativno majhne in so na koncu dolgega, ozkega vratu. Imajo pa noji nekaj vedenjskih vzorcev, zaradi katerih so lahko od daleč videti, kot da zakopavajo glavo v tla.
V nasprotju s pticami, ki gradijo gnezda, noji izkopljejo plitke luknje v pesku ali zemlji, kamor odlagajo jajca. Oba starša večkrat na dan obračata jajca, da jih ohranjata topla. Prav to vedenje je lahko od daleč videti, kot da tiščijo glavo v pesek. Poleg tega noji večino časa preživijo z glavami blizu tal, ker iščejo hrano – travo ter miši, žabe in insekte, ki se skrivajo v njej.
Noji so tudi izvrstni tekači.
Pravzaprav tečejo najhitreje med vsemi pticami in dvonožnimi živalmi (vključno s človekom) – dosežejo lahko hitrost do 70 kilometrov na uro. Čeprav so njihove noge tako močne, da lahko z enim udarcem ubijejo leva, noji v nevarnosti pogosto pobegnejo. Če tega ne morejo storiti, se včasih uležejo povsem plosko na tla in iztegnejo vrat, da bi se tako zlili z okolico. Tudi ta podoba je morda vplivala na prepričanje, da skrivajo glavo v pesku. Vsekakor pa po tem nimajo nikakršne potrebe, saj se pri spoprijemanju s težavami, ki jih v njihovem svetu predstavljajo plenilci, zanašajo na oster vid (njihove oči lahko imajo tudi do 5 centimetrov v premeru in so večje od oči slonov) in svojo hitrost.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!