Menu Item
Čeprav je do zdaj načeloma veljalo, da boste z jutranjim dremanjem po zvonjenju budilke za svoje telo napravili več škode kot koristi, je nova raziskava švedskih in avstralskih raziskovalcev pokazala, da pol ure dodatnega spanja na udeležence bodisi ni imelo učinka ali pa je celo izboljšalo njihove kognitivne sposobnosti.
Dosedanje študije spanca in spalnih navad so večinoma nakazovale, da je krajši dremež po tem, ko nam budilka že zazvoni, škodljiv za naše telo. A nove ugotovitve švedskih in avstralskih raziskovalcev trdijo nasprotno, poroča nova.rs.
Raziskovalci z Univerze v Stockholmu na Švedskem in Univerze Monash v Avstraliji so v laboratoriju preučevali 31 ljudi, ki so redno prelagali alarm, in ugotovili, da 30 minut dodatnega spanja bodisi ni imelo nobenega učinka ali je celo izboljšalo njihove kognitivne sposobnosti pri opravilu, ki so ga naredili takoj po prebujanju, v primerjavi z ljudmi, ki niso preložili alarma in so vstali takoj.
“Ti rezultati kažejo, da ni razloga, zakaj zjutraj ne bi mogli po zvonjenju budilke zadremati še za približno 30 minut, če vam je to všeč,” je povedala Tina Sundelin z Univerze v Stockholmu. “Pravzaprav lahko celo pomaga ljudem, ki se zjutraj težko zbudijo, da so nekoliko bolj pozorni, ko vstanejo,” je dodala.
Teh 30 minut dremeža alarma so sestavljali trije intervali po 9 do 10 minut. V primerjavi z neprekinjenim spanjem v tem polurnem obdobju so ponavljajoče se budilke povzročile povprečno izgubo spanja, ki je primerljiva z izgubo 6 minut spanja ponoči.
V razpoloženju, stopnji stresa, jutranji zaspanosti ali ciklih spanja niso opazili nobenih razlik med ljudmi, ki uporabljajo dremežne alarme, in tistimi, ki jih ne.
Ekipa je anketirala tudi 1.732 prostovoljcev, da bi ugotovila, kako pogost je bil dremež: 69 odstotkov vprašanih je reklo, da zjutraj pritisnejo gumb za dremež ali nastavijo več alarmov.
V večjem vzorcu sta bila pri tistih, ki zjutraj radi dremajo, sicer pogostejša jutranja zaspanost in krajši nočni spanec. Raziskovalci tako priznavajo, da lahko odlaganje prebujanja potencialno moti spanec, a je, tako tudi nova.rs, vse odvisno od posameznika in njegovih spalnih navad.
“Kratkotrajna zamuda pri prebujanju lahko pomaga ublažiti vztrajnost spanja, ne da bi bistveno poslabšala kakovost spanja, zlasti pri ljudeh, ki se zjutraj težko prebujajo,” pa so raziskovalci zaključili v članku, objavljenem v Journal of Sleep Research.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!