Ali tudi vi pihate v juho, da bi jo ohladili?

Foto: PROFIMEDIA

Že od malih nog vemo, da vročo hrano lahko dokaj hitro ohladimo s pihanjem. Ali to res deluje? In če, kako jo najhitreje ohladimo?

Vroča jed v hladnih dnevih zelo prija. Preveč vroča pa lahko grdo opeče vaš jezik ali celo grlo, kar se vam je verjetno že kdaj zgodilo.

Že od malih nog pa vemo, da prevročo hrano lahko precej hitro ohladimo s pihanjem. Toda, ali pihanje jed res ohladi? In če, kakšna je metoda, ki jo bo najhitreje ohladila.

Kot piše portal IFL Science, se tega vprašanja znanstveno še nihče ni lotil, sta ga pa pod drobnogled vzela ustvarjalca vsebin na YouTubovem kanalu The King of Random (angleško Kralj naključnega), Nate Bonham in Calli Gade. Poskusila sta z različnimi jedmi in rezultati so bili … pričakovani.

Kaj pihanje povzroči?

Ko sta primerjala temperaturo pire krompirja, na katerega sta takoj po kuhanju pihala, in tistega, ki sta ga pustila na krožniku brez pihanja, je bila temperaturna razlika očitna. Po dveh minutah pihanja je imel pire krompir za skoraj 10 stopinj nižjo temperaturo na površini kot tisti, ki se je hladil brez pihanja. Razlika je bila že večja, če so bile porcije krompirja manjše.

Zakaj se torej s pihanjem hrana ohladi? Obstajajo trije osnovni načini prenosa toplote z ene lokacije ali predmeta na drugo: prevodnost, konvekcija in sevanje. Ko pihamo na vročo hrano, se pojavijo vsi trije, največji vpliv pa ima konvekcija. To je proces, kako se toplota oziroma toplotna energija premika. Verjetno ste se o tem učili pri fiziki, ampak z natančnejšo razlago vas tukaj ne bomo obremenjevali. Na preprost način bi lahko povedali, da ko pihate zrak na hrano, premaknete svoj (hladnejši) dih tja, kjer je segret zrak nad jedjo. Ta se umakne, to pa poveča razliko v energiji med hrano in okolico in toplota iz hrane teče v okolico hitreje, kar omogoči, da se hrana ohladi hitreje, kot bi se sicer.

Ali s pihanjem hitreje ohladimo juho ali zrezek?

Čeprav pihanje pomaga pri hlajenju vseh jedi, je učinek najboljši pri tekočinah – čajih, juhah, omakah …

Pihanje namreč v tekočini ustvari valove, s čimer se poveča njihova površina, zaradi česar iz njih izhaja več toplote. Še bolj pomemben pa je učinek izhlapevanja. Iz vroče jedi izhlapeva voda – to vidimo, da se iz jedi “kadi”, čeprav gre v resnici za vodno paro. Izhlapevanje pa je energijsko precej potraten proces, zato je lahko temperatura na površini juhe, čaja ali omake nižja celo od temperature prostora, čeprav je notranjost še vedno vroča.

Pihanje v tem primeru pa vodno paro (“dim”) nad jedjo odstranjuje. S tem pa naredi prostor za novo paro, ki izpareva iz jedi, in ker je to, kot rečeno, energetsko potraten proces, se pri tem niža energija hrane, s tem pa tudi temperature.

Proces hlajenja še pospešimo, če med pihanjem tekočino tudi mešamo. Z mešanjem ustvarjamo še večjo površino, s katere izhlapeva para, ki jo s pihanjem odstranjujemo in tako pohitrimo proces hlajenja.

Torej, če povzamemo. Pihanje pomaga, da se hrana hitreje ohladi, še posebej če je tekoča. Za jedi, ki so bolj trde, pa boste hlajenje pospešili, če jih boste narezali na manjše koščke in pihali nanje, preden jih daste v usta.

Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali?

Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti