Ali veste, katere so najstarejše slovenske pustne maske?

Pustna tradicija na Slovenskem je stara že stoletja in sega, tako kot v preostali Evropi, še v poganske čase.
Danes so pri nas najbolj prepoznavne maske, ki se najpogosteje pojavljajo v pustnem izročilu: kurenti, laufarji in škoromati ter pripadajoči liki, kot je recimo rusa. Toda ali veste, katera od teh velja za "najstarejšo" oziroma prvo, ki jo najdemo omenjeno?

Od kod prihaja kurent?

Morda bi na prvo žogo za najstarejšega označili kurenta ali koranta, saj nekako velja, da je povezan z našimi slovanskimi predniki.
V resnici njegov izvor ni prav jasen, piše spletna stran kurentovanje.net. Nekateri menijo, da kurenti izhajajo še iz časov Ilirov in Keltov, ki so naseljevali območje Slovenije še pred prihodom Slovanov.

Drugi menijo, da so povezani z naseljevanjem Uskokov v 16. stoletju. Anton Tomaž Linhart na primer je pisal, da je kurent nekakšen bog razuzdanosti, kot grški Priap.

Vsekakor pa velja, da je kurent mitična pojava, ki odganja vse slabo, prinaša srečo ter v deželo vabi pomlad.

Sicer pa na vzhodnem koncu Slovenije kurent ni edini pustni lik, tu so še kopjaši, pokači, ploharji, orači, piceki, cigani, ruse, vile in številni drugi.

Veste, koliko likov sestavlja laufarje?

Zelo stare ljudske maske so tudi laufarji iz cerkniškega območja.
Znani so po lesenih maskah (le ena je iz kože), njihovo ime pa izhaja iz nemške besede "laufen" – tekati. Gre za skupinsko masko, ki jo sestavlja 25 likov, oblečenih v različne naravne materiale, kot so bršljan, smrečje, slama ali živalska koža.

Od tod tudi njihova imena: "ta bršljanast", "ta slamnat", "ta kožuhov" … Obstajajo pa tudi drugi, kot na primer "ta star" in "ta terjast". Osrednji lik laufarjev je Pust, ki ga v pustnem času obsodijo za vse slabo v minulem letu. Prepoznamo ga kot oblečenega v mah in z rogovi na glavi, v rokah pa nosi smrečico.

Zakaj so hrušiški škoromati posebni?

V pustnem času, posebej na pustno soboto, boste na območju Brkinov v vaseh lahko naleteli na škoromate, prepoznavne po pisanih kapah iz papirnatih rož in trakov.
Med njimi je tudi kleščar ali škopit, ki lovi ženske, dekleta in otroke, da jih škoromati lahko namažejo s sajami. Značilni liki med škoromati pa so tudi Turek, ženin in nevesta, Pepeljuhar, medved Marko z gospodarjem, cunjar ter cigan in ciganka.

Škoromati na pustno soboto hodijo po vaseh na "poberijo" – obhod, v katerem po hišah pobirajo darove in če jih dobijo, domače povabijo na skupno večerjo po koncu poberije.

Tudi škoromati so zelo stara pustna maska, katere izvor ni čisto jasen, zelo verjetno pa prihaja iz zahoda, torej iz Furlanije oziroma italijansko govorečih območij. Posebnost so hrušiški škoromati, ki imajo edini (razen poberina) obrazne maske.

Kateri maske so najstarejše?

Kot piše na spletni strani skoromati.si, škoromate omenja listina iz 12. februarja 1340, ko je mestni magistrat v furlanskem Čedadu (Cividale del Friui) objavil prepoved pojavljanja v oblekah škoromatov brez dovoljenja mestnega sveta.
V drugih pisnih virih se je škoromat pojavil leta 1422. In zaradi teh dveh pisnih virov veljajo škoromati za prve in najstarejše omenjene maske na Slovenskem.

Kurenta, na primer, v pisnih virih prvič zasledimo šele leta 1829, čeprav so prve pustne maske na Ptuju omenjene že leta 1610, na pročelju dveh hiš na Ptuju, zgrajenih leta 1778, pa sta pilastra, ki imata obliko mask, ki močno spominjajo na kurentove.

O laufarjih medtem stari pisni viri ne obstajajo. Iz ustnega izročila naj bi zadnjo Laufarijo pred današnjo sodobno verzijo organizirali leta 1914, pred začetkom prve svetovne vojne. Ponovno pa so idejo o njej obudili šele po drugi svetovni vojni, leta 1956.

Bi znali odgovoriti?

Kako dobro poznate slovenske tradicionalne maske? Bi znali odgovoriti na tri vprašanja? Poskusite!

Če vam aplikacija ankete ne naloži, lahko poskusite tudi na tej povezavi.