Menu Item
Volna je verjetno najstarejše znano živalsko vlakno. Sestavljeno je iz beljakovine – kreatina, ki tako kot človeški lasje raste iz mešičkov v koži sesalcev.
Gre za naraven material, ki za nastanek svojih vlaken potrebuje povsem naraven proces, v katerem sodelujejo le voda, zrak, sonce in trava. Naravna vlakna so obnovljiva – to pomeni, da ponovno zrastejo in se nadomestijo. Ker gre za material živalskega izvora, ima določeno stopnjo biorazgradljivosti, kar pomeni, da se lahko volna razgradi s pomočjo delovanja živih organizmov, kot so glive in bakterije. Tukaj je 5 lastnosti, zaradi katerih je volna material preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.
- Zakaj nekatera volna pika? Res je, da so nekatere vrste volne mehkejše od drugih, a prav vsaka lahko vašo kožo tudi iritira. Zakaj? Gre za način, kako je bila ovca pobrita – kvalitetni brivci se ob vsakem britju držijo le ene linije in vlakna, ki ob tem nastajajo, so dolga. Neizkušeni ali površni brivci delajo dvojne reze – takšna vlakna so z vsakim britjem krajša. Preprosto – daljša kot so vlakna, manj bo pikajočega občutka na koži in bolj boste lahko uživali v mehkobi volne.
- Poleti hladi, pozimi greje. Merino volna je za razliko od sintetičnih vlaken aktivno vlakno, ki se odziva na spremembe telesne temperature. Tako vas ob hladnem vremenu greje in v toplem pusti koži, da toploto vrača v okolje.
- Je statično odporna. Ker lahko merino volna absorbira vlago, ne ustvarja statične elektrike, kar ji pomaga, da se lepo ovije in manj verjetno je, da se bo neprijetno ”nalepila” na vaše telo kot katere druge tkanine.
- Odporna je na vonjave. Volna absorbira vaš pot (torej tudi molekule vonjav iz znoja), vonj pa se sprosti šele ob pranju. Trik je, da lahko preznojen pulover tudi obesite na vlažen zrak, ki bo iz volne potegnil neprijeten vonj. Pazite le, da prezračen vlažen pulover pazljivo posušite na ravni površini, saj tako ne bo izgubil oblike.
- Odporna proti ognju. Zaradi lastne kemične strukture je volna naravno odporna proti gorenju. Volna je namreč težje vnetljiva kot druga tekstilna vlakna. Bombaž se vname pri 255 °C, poliester se topi pri 252 do 292 °C, najlon že pri 160 do 260 °C, volna pa se nikoli ne stopi, zato se ne more oprijeti kože, vname pa se šele pri 570 do 600 °C.
Daniel Blom
Strokovnjake na področju volne lahko prepoznamo na primer pri švedski znamki Fjällräven, saj uporabljaljo le volno živali, ki imajo zagotovljeno ustrezno prehrano in okolje, stalno veterinarsko oskrbo in procese striženja, ki živali ne spravljajo v kakršnokoli stisko. Vsa volna je sledljiva do ravni kmeta.
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
