Menu Item
Projekt za obrambo pred posledicami taljenja ledu na Antarktiki bi lahko povzročil politične nemire, kot jih še ni bilo, pravi študija.
Ena od vidnih posledic podnebnih sprememb je višanje morske gladine zaradi taljenja polarnega ledu.
Ta proces že zdaj ogroža na milijone ljudi, v bližnji prihodnosti pa bo samo še slabše, opozarjajo tako naravoslovci kot družboslovci.
Kot so pokazale raziskave, narejene v preteklih letih, se led tali tako na Arktiki (severnem polu) kot Antarktiki (južnem polu). O tem, kje se tali hitreje, po podatkih, dostopnih na spletu, ni enotnega mnenja. Neka raziskava, ki jo je objavila Evropska zveza za geoznanost, je na primer pokazala, da je arktična regija (vključno z morskim ledom in grenlandsko ledeno ploščo) med letoma 1994 in 2017 izgubila približno 11,4 bilijona ton ledu, medtem ko je antarktična regija (vključno z ledenimi policami, ledeno ploščo in morskim ledom) izgubila približno 9,9 bilijona ton ledu. Druga raziskava pa je pokazala, da se je območje morskega ledu na Antarktiki po letu 2014 izrazito skrčilo in da je samo v štirih letih Antarktika izgubila toliko morskega ledu, kolikor ga je Arktika v 34 letih.
Zaradi taljenja polarnega ledu in ledenikov je, po podatkih Medvladnega foruma za podnebne spremembe (IPCC), povprečna gladina morja od leta 1900 narasla za približno 20 centimetrov. To se morda ne sliši veliko, toda ker naš planet pokriva pretežno voda, to pomeni ogromne količine vode in posledično tudi velike površine poplavljenega kopnega – otokov, rečnih delt in nižjeležečih obalnih delov – kjer živi na milijone ljudi.
Spodnji video, objavljen na omrežju X, prikazuje manjšanje ledene odeje na Arktiki in Antarktiki od prvega satelitskega merjenja leta 1979 do leta 2017.
Grandiozni geoinženirski načrt: podvodne zavese
Ena od zamisli, kako bi ogrožena območja lahko obvarovali pred prihodnjimi dvigi morske gladine, ki jih bo povzročilo taljenje polarnega ledu, je gradnja “zavese” oziroma sistema velikanskih “zaves” okoli antarktičnega ledenega območja.
Hipotetični načrt, opisan v januarskem članku revije Nature, predvideva gradnjo 100 metrov visoke plavajoče “zavese”, pritrjene na morsko dno, ki bi bila dolga 80 kilometrov in bi obdajala ogrožene ledene plošče, kot je zahodno antarktična ledena plošča.
Raziskovalci priznavajo, da “niti približno ne vedo, ali bo ta ideja delovala ali ne”, vendar menijo, da bi jo morali raziskati kot možnost za preprečevanje katastrofalnega dviga morske gladine v prihodnjih desetletjih.
Načrt bi “celino miru” lahko spremenil v “predmet mednarodnih sporov”
Objava precej radikalnega geoinženirskega projekta pa je vzbudila tudi pozornost strokovnjakov za mednarodne odnose.
V študiji, objavljeni v reviji International Affairs, avtorja Patrick Flamm, raziskovalec z Mirovnega inštituta v Frankfurtu, in Akiho Šibata, profesor mednarodnega prava na univerzi v Kobeju, opozarjata, da bi ta načrt lahko povzročil politične nemire, kakršnih še nismo videli, in spremenil Antarktiko v “predmet mednarodnih sporov”.
Antarktika je edinstvena izjema v mednarodnih odnosih. Je edina celina, ki je demilitarizirana in na kateri še ni bilo vojne.
Leta 1959 je bila sprejeta antarktična pogodba oziroma sporazum, ki prepoveduje vojaške aktivnosti, jedrske poskuse in rudarjenje na najjužnejši celini. Sicer je teritorialne zahteve do ozemelj na Antarktiki vložilo sedem držav – Argentina, Avstralija, Čile, Francija, Nova Zelandija, Norveška in Združeno kraljestvo – a so te zaradi pogodbe zamrznjene. Medtem je velik del najjužnejše celine, Zemlja kraljice Maud, brez teritorialnih zahtev. Tri trenutno največje velesile – Kitajska, Rusija in ZDA – pa teritorialnih zahtev nimajo, imajo pa tam znanstvenoraziskovalne postaje. Prav zaradi pogodbe, ki jo spoštujejo vse podpisnice, je Antarktika morda edino območje na Zemlji, kjer je vzpostavljen nenavadno stabilen mir.
Prej omenjena študija opozarja, da bi lahko projekt ledene zavese porušil dolgoletni mir z izzivanjem novih sporov glede suverenosti, avtoritete in varnosti, piše portal IFL Science.
Čeprav antarktična pogodba suspendira teritorialne zahteve, jih ne rešuje, kar pušča prostor za napetosti, zlasti če bi geoinženirski projekt veljal za prednost ali slabost določenih državnih interesov.
Tveganja in varnostni izzivi
Študija opozarja tudi na varnostna tveganja, vključno z možnostjo sabotaže zgrajenih struktur na Antarktiki ali njihove uporabe za politično ali teroristično izsiljevanje z namenom škodovanja državam z nizkoležečimi obalami.
“Čeprav se ti scenariji zdijo zelo oddaljeni, ima že samo njihova možnost varnostne posledice za infrastrukturo. Ta bo zato morala biti nadzorovana in zaščitena, kar bi imelo velike posledice za upravljanje območja, pa tudi uporabo sile na tem območju,” piše v raziskavi.
Bi lahko dosegli dogovor? V preteklosti so ga že
Raziskovalca sta se, da bi ugotovila, kako bi lahko obvladovali hipotetične situacije v prihodnosti, ozrla v preteklost. Kot primer navajata razpravo o rudarjenju na Antarktiki v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Razprava se je uspešno končala s protokolom o varstvu okolja k antarktični pogodbi iz leta 1991, ki je rudarjenje na Antarktiki prepovedal za nedoločen čas.
Geoinženiring ali boj proti podnebnim spremembam?
Kljub tem razpravam se zdi, da je največji problem neuspeh pri obravnavanju podnebnih sprememb, ki so glavni vzrok za taljenje ledenih plošč in dvigovanje morske gladine.
V svetu z vedno večjimi napetostmi je malo verjetno, da bi državam uspelo uskladiti tako obsežen inženirski mega projekt, kaj šele doseči geopolitični dogovor, ki bi preprečil konflikte.
“V trenutnem ozračju, ko naraščajo mednarodna rivalstva in strateška tekmovanja med velesilami, je izjemno malo verjetno, da bi lahko dosegli diplomatski uspeh na ravni, ki bi bila potrebna za predlagane geoinženirske strukture,” pišeta avtorja študije.
Kako težko je doseči mednarodne dogovore na tako obsežnem področju, kot je prav boj proti podnebnim spremembam, je pokazala tudi nedavna podnebna konferenca COP29 v Azerbejdžanu, s katere je poročala tudi naša novinarka.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!