Menu Item
Prvi kitajski cesar še več kot dve tisočletji po smrti vliva strah v kosti. Tokrat arheologom, ki bi radi pogledali v njegovo grobnico, a si ne upajo.
Ko so leta 1974 kmetje pri delih na nekem polju v kitajski provinci Šanhi naleteli na glineni kip vojščaka in poklicali arheologe, se niso zavedali, da so po naključju odkrili eno največjih arheoloških najdb v zgodovini.
Vojščak iz gline je bil le vrh ledene gore. Kot so razkrila arheološka izkopavanja, je polje ležalo nad številnimi jamami, ki so bile nabito polne z na tisoče kipov vojakov, uradnikov, akrobatov, bojnih konjev in drugih živali iz terakote ali brona – vse v naravni velikosti in vsak kip je bil unikaten.
Glinena vojska, tako danes mislijo arheologi, je bila namenjena varovanju grobnice Čin Ši Huanga, prvega kitajskega cesarja iz dinastije Čin, ki je vladal med letoma 221 in 210 pred našim štetjem in ki je ustanovil kitajsko cesarstvo.
Medtem ko so bili veliki deli nekropole, ki obdaja Čin Ši Huangov mavzolej, raziskani, pa same cesarjeve grobnice arheologi nikoli niso odprli. O grobnici namreč kroži veliko zgodb, ki svarijo tistega, ki bi si drznil vstopiti vanjo, piše spletna stran ifl.com.
Skrite pasti v grobnici
“Zgrajene so bile palače in razgledni stolpi za sto uradnikov, grobnica pa je bila polna redkih predmetov in čudovitega zaklada. Obrtnikom je bilo naročeno, naj izdelajo samostrele in puščice, pripravljene za streljanje na vsakogar, ki vstopi v grobnico,” je približno 100 let po smrti Čin Ši Huanga zapisal starodavni kitajski zgodovinar Sima Čjan. To verjetno pomeni, da je grobnica opremljena s pastmi, ki naj bi presenetile morebitne tatove zakladov.
In kljub temu da so omenjeni samostreli verjetno že zdavnaj sprhneli, pa zapis omenja tudi sistem, ki je poganjal živo srebro in s katerim so upodobili “sto rek” kitajskega cesarstva, med njimi Jangce in Rumeno reko, ter “veliko morje”. Zgodovinarji in arheologi ne vedo, ali je ta trditev resnična, vendar so znanstvene študije preučevale koncentracije živega srebra v okolici grobnice in odkrile znatno višje ravni, kot bi jih sicer pričakovali. V eni od študij, objavljeni leta 2020, so avtorji zapisali, da je povečana prisotnost živega srebra lahko posledica njegovega uhajanja skozi razpoke, ki so nastale v strukturi grobnice, in da njihova preiskava “podpira starodavne kronične zapise o grobnici, za katero verjamemo, da ni bila nikoli odprta oziroma izropana”.
Pravi razlog za strah tiči drugje
Samostreli in živo srebro pa nista glavna razloga, zaradi katerih si arheologi ne bi upali v grobnico.
Glavni razlog za to obotavljanje je to, da je trenutno za vstop v grobnico mogoče uporabiti zgolj invazivne tehnike. Z uporabo teh pa bi lahko grobnico nepopravljivo poškodovali ali pa izgubili pomembne zgodovinske podatke. Tveganje je preveliko, piše ifl.com, zato arheologi razmišljajo o tehnikah, ki bi bile manj invazivne, vendar pa doslej niso našli ali iznašli nobene primerne. 2.200 let stara grobnica tako še naprej skriva svoje skrivnosti.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje