Menu Item
Lastnik vinske kleti, ki se jo je odločil prenoviti, je med kopanjem našel predmet, za katerega je sprva mislil, da je les. A je bila kost. Ena od mnogih.
Ko je Andreas Pernerstorfer začel prenavljati vinsko klet v Gobelsburgu severozahodno od Dunaja, si zagotovo ni mislil, da bo pri tem našel svojevrsten zaklad.
Najprej je mislil, da je našel kos lesa. Potem pa se je spomnil dedka, ki mu je povedal, da so na tem mestu nekoč našli zobe, zaradi česar je posumil, da so predmeti morda prazgodovinske starosti. Zato je obvestil avstrijski Zvezni urad za spomenike, tam pa so ga napotili na arheološki inštitut Avstrijske akademije znanosti.
Ko so arheologi prišli na najdišče in ga raziskali, so ugotovili, da tam ležijo okostja vsaj treh različnih mamutov. Najdbo so, po pisanju portala iflscience.com, opisali kot najpomembnejšo tovrstno najdbo v zadnjem stoletju in povedali, da so kosti verjetno stare od 30.000 do 40.000 let.
“Tako gosta plast kosti mamutov je redka,” je povedala vodja izkopavanj, arheologinja Hannah Parow-Souchon. “Prvič nam je v Avstriji uspelo raziskati kaj takega z uporabo sodobnih metod.” Kot piše spletna stran Avstrijske akademije znanosti, so bila druga primerljiva najdišča v Avstriji in sosednjih državah večinoma izkopana pred vsaj 100 leti in so za sodobne raziskave večinoma izgubljena.
Najdba odpira mnogo vprašanj
So pa pred 150 leti v sosednji vinski kleti odkrili ostanke obdelanega kremena, fosile nakita in oglje.
Te najdbe, ki so stare približno toliko kot zdaj najdene kosti, po mnenju arheologov pripadajo istemu najdišču. Parow-Souchon pravi, da je morda kraj, kjer so našli kosti mamutov, verjetno kraj, kjer so živali poginile. Ljudje so jim tam lahko nastavili past. Zato najdba v Gobelsburgu odpira številna zanimiva vprašanja, na primer, kako so ljudje iz kamene dobe lahko lovili te ogromne živali. “Vemo, da so ljudje lovili mamute, vendar še vedno vemo zelo malo o tem, kako so to počeli,” pojasni Parow-Souchon. Raziskovalci najdbo trenutno preučujejo, nato pa jo bodo predali Prirodoslovnemu muzeju na Dunaju, kjer bodo kosti restavrirali.
Skoraj popolno okostje mamuta so leta 1938 našli tudi pri nas, v Nevljici pri Kamniku. Na podlagi raziskav po izkopavanju so paleontologi sklepali, da je okostje ostanek samca, starega okoli 40 let, ki je živel pred približno 20.000 leti. Okostje, ki je eno najpopolnejših okostij mamuta v Evropi, je razstavljeno v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!