Kariera Borisa Beckerja, ki si je kot mlad teniški igralec z udarnim igranjem prislužil vzdevek Boom Boom, popeljala od največjih športnih vrhov pri 17 letih do zapora pri 54 letih, zdaj pa sam pravi, da ni prepričan, ali bi lahko šlo drugače. V Berlinu se na filmskem festivalu ni skrival, ampak je zelo dobre volje nastopil na tiskovni konferenci ter dajal izjave novinarjem.
“Zelo težko je osvojiti Wimbledon pri 17 letih,” je dejal nekdanji nemški teniški prvak pred nedeljsko premiero dokumentarca o njegovem življenju na berlinskem filmskem festivalu: “Moraš biti malce nor, da prestopiš mejo in narediš stvari, ki jih še nihče ni dosegel.” Eden največjih teniških igralcev v zgodovini, ki je osvojil 6 naslovov na turnirjih za grand slam (tri Wimbledone), je prav Becker. A sijaj na igrišču ni primerljiv z nezmožnostjo urejanja lastnih zadev zunaj njega, zaradi česar si je nakopal osebne katastrofe – od odvisnosti od uspaval do zaporne kazni. “Pričakujete, da bomo svetovni prvaki v športu kot vsi drugi, a nismo,” je dejal na tiskovni konferenci.
Boom! Boom! The World vs. Boris Becker oskarjevca Alexa Gibneyja je delo odkritega oboževalca, ki združuje vrhunce na teniškem igrišču z intervjuji teniških velikanov, vključno s trenutno številko ena Novakom Đokovićem, Ionom Tiriacom, Romunom, ki je odkril Borisa, ter tekmecema Johnom McEnrojem in Bjornom Borgom. “Pri Borisu mi je bilo všeč to, da je v nasprotju s številnimi športniki odličen pripovedovalec zgodb,” je dejal Gibney. Da bi lahko dosegel ta občutek drame, si je zamislil film kot “docu-vestern”, pri čemer se nekateri vrhunci filma ujemajo z glasbo Ennia Morriconeja. Zadnji razgovor z Beckerjem je bil opravljen dva dni prej, preden ga je londonsko sodišče aprila lani poslalo v zapor zaradi prikrivanja premoženja iz njegovega stečajnega postopka. “Nisem vedel, kako bo videti preostanek mojega življenja,” je dejal Becker, ki je odsedel 8 mesecev od 2-letne zaporne kazni.
Becker, ki se sam opisuje kot filmski oboževalec, še posebej je navdušen nad ”slabimi fanti”, kot so Sean Penn, Jack Nicholson in Marlon Brando, je komajda skrival svoje veselje nad tem, da je delal kot filmska zvezda, vendar je priznal, da ne zna več udarjati žoge kot nekoč. “Igral sem zelo fizično in imel veliko poškodb,” je na tiskovni konferenci dejal nekdanji kralj servisa ter zaključil: “Življenje teniškega ”zmagovalnega stroja” je veliko težje, kot je videti.”
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.