Menu Item
V enem od krajev na italijanskem otoku Sicilija je vse bolj verjetno, da boste po njegovih ozkih ulicah namesto lokalnega jezika slišali angleščino z ameriškim naglasom.
Sambuca di Sicilia, ki se je drži sloves enega prvih krajev v državi, ki je stare hiše prodal za praktično nič denarja, postaja podobna italijanski “Ameriki v malem”, potem ko so večinoma Američani kupili ugodne nepremičnine in se preselili ter mestu vdahnili novo življenje.
Sicilijansko mesto je začelo privabljati kupce leta 2019, ko se je znašlo na naslovnicah CNN, potem ko so v njem 16 hiš prodali po en evro. Julija 2021 je prišla nova ponudba, in sicer je bilo na prodaj deset starih hiš za simbolična dva evra za hišo. Ko se je novembra lani iztekel drugi rok, je mestno hišo znova preplavilo na stotine ponudb zainteresiranih kupcev. Hiše so na dražbi prodali za 500 do 7.000 evrov.
Skoraj vsi kupci prihajajo iz Severne Amerike, pravi podžupan Giuseppe Cacioppo. Nekateri so hišo kupili brez predhodnega ogleda, drugi pa so kljub omejitvam potovanj zaradi epidemije covida-19 prileteli na Sicilijo, da bi si nepremičnine ogledali.
“Skoraj 80 odstotkov ljudi, ki so nam pisali, se prijavili in sodelovali na drugi dražbi, prihajajo iz ZDA oziroma so Američani,” pravi Cacioppo. “Zanimanje ameriških kupcev je veliko in na srečo ne pojenja. Pandemija je bila izziv pri izvedbi prodaje, vendar smo imeli srečo. Vse je potekalo tekoče.”
Kaj je torej motiviralo nove kupce, da so kupili nepremičnine, poškodovane v potresu, v notranjosti Sicilije? Presenetljivo je, da mnogi niso želeli le pridobiti poceni počitniške destinacije. Pomagati želijo tudi pri oživitvi vasi in njenega gospodarstva.
Hiša v dar
David Waters, internetni poslovnež iz Idaha, ki ima strast do italijanskih nepremičnin, namerava prenoviti bivališči in ju nato podariti. Dve sosednji hiši je kupil tako, da je oddal končno ponudbo 500 evrov za vsako. Stojita v najtišjem kotičku Sambuce, starem okrožju, kjer se ob ulicah vrstijo zapuščene hiše. Waters se opisuje kot oboževalec italijanskega projekta hiš za en evro in pravi, da želi prispevati k prenovi umirajočih, zanemarjenih skupnosti.
“Želel sem privabiti vlagatelje, da bi podprli manjše skupnosti, kot je Sambuca na Siciliji,” pojasni. “Omogočiti želim nekomu, ki bi rad uresničil svoje sanje o lastništvu koščka italijanske zgodovine, da naredi prav to.” Waters pravi, da bo njegova kampanja množičnega financiranja ponudila nagrade, od blaga do nočitev v dokončanem domu za tiste, ki želijo podpreti lokalno skupnost.
“Kupil sem dve nepremičnini, da bi imel možnost začeti majhno kampanjo množičnega financiranja in doseči višji cilj kampanje.” Pojasni, da bodo ponujene donacije in storitve namenjene prenovi parkov, cest in infrastrukture v Sambuci.
Člani množičnega financiranja bodo sodelovali pri prenovi in dobili (z malo sreče) nagrade, tudi hišo v Sambuci, odvisno, v kateri stopnji so se odločili za sodelovanje. Nagrade bodo razdeljene, preden bosta nepremičnini dodeljeni zmagovalcema nagradne igre, ki ju bo računalnik naključno izbral.
Čeprav je treba njegovi dvonadstropni nepremičnini temeljito prenoviti, Waters pravi, da je navdušen nad njuno lokacijo in razgledom. Ljudem želi pokazati, kako je mogoče propadajoče domove spremeniti v “nekaj čudovitega in odličnega”. Ena hiša je majhna, sosednja pa ima na 80 kvadratnih metrih sedem sob.
That’s amore
Italijanska kulinarika je spodbudila kuharja iz Arizone Daniela Patina, soustanovitelja restavracij s svežo hrano v ZDA, da je naredil velik korak in vzel rezino la dolce vita. Patino je za edino razpoložljivo zgradbo s tremi nadstropji in panoramsko teraso ponudil samo 2.500 evrov – in zmagal. Vse je naredil na daljavo, iz ZDA. Prebivalka Sambuce je z njim stopila v stik prek mestne hiše in poslala videoposnetek in fotografije hiše, kar je bilo dovolj, da si je Patino predstavljal, za kaj se poteguje.
“To je več kot pustolovščina,” pravi. “Morda bolj igra na srečo.” “Potem ko sem si ogledal vse nepremičnine na spletu, sem oddal ponudbo, ta nepremičnina me je še posebej prepričala. Imela je zunanjo majhno rustikalno teraso. Njene notranjosti nisem mogel videti, ker je bilo nevarno hoditi po njej, tako da predvidevam, da bo potrebna precejšnje prenove.”
Patino še ne ve, kaj namerava narediti s hišo – ali jo bo uporabljal samo kot počitniško hišo ali kot italijansko podružnico svoje restavracije. “Italija mi je bila vedno všeč. Ko sem na začetku kariere poklicnega kuharja potoval, sem odkril italijansko kulinariko in dobil odgovor, zakaj je hrana tako pomembna za Italijane.”
“Spoznal sem tudi italijanski življenjski slog. Življenje tam ne teče sto milj na uro kot v ZDA. To je uživanje v miru, ljudje si vzamejo čas za sprostitev in se ne ukvarjajo z delom. To je preprosto najboljše iz vseh svetov.” Patino pravi, da njegova žena sprva nad tem ni bila navdušena. Rekla mu je, da je “nor” in da “to ne more biti resnično”. Zdaj, ko je hiša njegova, pravi, da bo videl, kaj bo z njo naredil. Morda bo začel pripravljati sveže solate v Sambuci in prilagodil zdravo hrano in domače prelive v ameriškem slogu.
Varno zavetje umetnikov
Brigitte Dufour, francosko-kanadska odvetnica in ustanoviteljica organizacije za človekove pravice, je kupila dve zapuščeni hiši v zgodovinskem okrožju Saracen – manjšo za 1.000 evrov in večjo za 5.850 evrov. Oddala je obe ponudbi, ne da bi si katero pred tem ogledala.
“Vedela sem, da je konkurenca velika, zato sem pomislila, da bi oddaja ponudbe za dve različni hiši povečala moje možnosti za uspeh,” pravi. Dufour pove, da želi pomagati lokalni skupnosti tako, da ponudi prostor umetnikom z vsega sveta.
Njena manjša dvonadstropna hiša, ki meri 50 kvadratnih metrov, bo služila kot rezidenca umetnikov. To bo kraj, v katerem se bodo umetniki lahko izrazili in si “oddahnili od težkega okolja in pritiska v njihovih domačih državah”.
“Lahko ostanejo dva tedna ali cel mesec, naj jih navdihuje lepota Sicilije in Sambuce, da ustvarijo umetniška dela, ki govorijo o vprašanjih spola, dostojanstvu, človekovih pravicah. Lahko imajo koristi od uporabe prijetnega varnega prostora.”
Nepremičnina je v dobrem stanju, s teraso, ki ponuja pogled na okoliške zelene hribe. Dufour so všeč starodavna tla s ploščicami iz fajanse, ki dajejo hiši tradicionalni občutek. Ko je kupila stanovanje, je našla staro česnovo pletenico, ki je visela s stene.
“Precej bolje je, kot sem pričakovala,” pravi. “Vsi so mi govorili: ‘Oh, dobila boš ruševino.’ Namesto tega so stene kakovostne, sama hiša pa potrebuje nekaj prenove.” Dufour načrtuje okolju prijazno prenovo, nasvete bo poiskala pri kupcih hiše za en evro, ki so že preuredili svoje domove.
Njena druga lastnina, ki meri 80 kvadratnih metrov, bo služila kot njen dom in dodaten prostor za umetnike. “Mislila sem, da je najbolje imeti več kot eno hišo, da bi prišlo čim več umetnikov, a sem se, ko sem obiskala Sambuco, zaljubila v vas in pomislila, da bi lahko obdržala drugi dom zase in za svojo družino. “Moji otroci in moja družina v Kanadi, še posebej brat in sestra, so zelo navdušeni nad tem,” pravi Dufour, ki ji je še posebej všeč, da je plaža od Sambuce oddaljena 25 minut vožnje.
Če bo rezidenca umetnikov na koncu potrebovala več prostora, bo uporabila še prostore druge hiše in po potrebi sprejela umetnike. Druga hiša ima ogromen odprt prostor, za katerega pravi, da bi bil idealen za prirejanje družabnih dogodkov in razstav, z obokanimi visokimi stropi in odlično panoramo. V nasprotju s prvim nadstropjem je v drugi etaži potrebna obsežna prenova. “Nisem je mogla videti, saj je bilo nevarno hoditi po sobah,” pravi. “Ni bilo jasno, kako trdna so tla. Toda res lahko dobiš občutek, kako bo.”
Avtorica: Silvia Marchetti/CNN
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje