Bi nas lahko jedrsko orožje obvarovalo pred nevarnim asteroidom?

Morda se še spomnite znanstvenofantastičnega filma Armageddon iz leta 1998, v katerem skupina astronavtov odleti na asteroid, ki je na poti, da bo trčil v Zemljo, in ga razstreli z jedrsko bombo.

Misija se konča le delno uspešno. Asteroid razpade na dva dela, od katerih eden zadene naš planet in povzroči katastrofo. A človeštvo vseeno preživi.

Film morda ni popolnoma znanstven, vendar pa strokovnjaki zdaj menijo, da je morda zadel bistveno točko – asteroid, ki bi bil na smrtonosni poti proti Zemlji, bi res lahko odvrnili z jedrskim orožjem, piše Dail Mail.

Asteroida ne bi razstrelili, pač pa bi ga z njo preusmerili. Natančno časovno usklajena jedrska eksplozija bi asteroidu lahko dala ravno pravšen sunek, da bi spremenil svojo tirnico in naš planet zgrešil.

Ta tehnika se imenuje jedrsko preusmerjanje (angleško: nuclear deflection).

Presenetljivo odkritje: material asteroida je ob "bombardiranju" postal trši

Do zdaj so strokovnjaki opozarjali, da bi jedrsko preusmerjanje asteroid razbilo na številne dele, ki bi skupaj predstavljali še večjo nevarnost.

Nova simulacija pa kaže, da je material asteroidov v resnici veliko bolj odporen na ekstremne sile, kot smo domnevali doslej.

Znanstveniki z univerze v Oxfordu so raziskovali, kaj bi se zgodilo s kovinsko bogatim asteroidom ob jedrski eksploziji.

Seveda jedrskega orožja niso mogli detonirati v laboratoriju, zato so se znanstveniki zatekli k naslednji najboljši možnosti: ogromnemu pospeševalniku delcev.

Uporabili so 7 kilometrov dolg protonski sinhrotron Super Proton Synchrotron v CERN-u, s katerim so delec meteorita obstreljevali s tokom visokoenergijskih protonov.

Za tarčo so izbrali del meteorita Campo del Cielo, bogatega z železom in nikljem, in ga izpostavili 27 zaporednim kratkim sunkom iz pospeševalnika delcev, s čimer so simulirali učinek jedrske eksplozije.

Pri tem so opazili, da se je material najprej zmehčal in upognil, nato pa nepričakovano okrepil – razlomil pa se ni.

Skupno se je trdnost asteroida, kljub udarcu s silo jedrske eksplozije, povečala za faktor 2,5.

To nakazuje, da bi jedrsko preusmerjanje lahko bilo izvedljiva možnost za planetarno obrambo.

Sedanje "orožje" ima veliko slabost

Vsako leto Zemljo zadene na tisoče kosov vesoljskih kamnin, vendar je velika večina tako majhna, da v Zemljinem ozračju preprosto zgori.

Asteroidi, dovolj veliki, da povzročijo resno škodo, pa kljub temu prihajajo presenetljivo pogosto.

Nazadnje smo takšno srečanje doživeli leta 2013, ko je v atmosferi nad ruskim Čeljabinskom razpadel asteroid s premerom 18 metrov, eksplozija pa je poškodovala na tisoče ljudi.

Da bi Zemljo zaščitili pred še večjim trkom, Nasa in Evropska vesoljska agencija (Esa) trenutno raziskujeta tehniko, imenovano "kinetični udar" (angleško: kinetic impactor).

Ta zelo preprosto vključuje trk vesoljskega plovila v asteroid z največjo možno hitrostjo, da prenesena kinetična energija spremeni njegovo tirnico.

Da je to mogoče, je dokazala Nasina misija DART iz leta 2022, v okviru katere je vesoljsko plovilo trčilo v asteroid Dimorphos (ki Zemlji sicer ni grozil). Kakšen je bil dejanski učinek misije DART, pa bo decembra letos preverila nova misija, Hera.

Težava kinetičnega udara pa je v tem, da morajo astronomi grožnjo asteroida zaznati dovolj zgodaj, potem pa asteroid opazovati še več let, da lahko natančno določijo njegovo tirnico, tako da ga izstrelek z Zemlje ne bi zgrešil.

Vesoljske agencije že priznavajo nujnost jedrskega preusmerjanja

Soavtorica študije Melanie Bochmann je za Daily Mail povedala, da vesoljske agencije že priznavajo nujnost jedrskega preusmerjanja.

"Za velike objekte ali scenarije s kratkim opozorilnim časom ga vesoljske agencije in strokovnjaki široko priznavajo kot edino izvedljivo možnost," je dejala.

Kljub temu bo potrebnih še veliko raziskav, preden bi Nasa začela pošiljati jedrske konice v vesolje.

Raziskava namreč obravnava le zelo specifično vrsto asteroida – bogatega z železom in nikljem –, medtem ko so asteroidi po sestavi zelo raznoliki.

Zato raziskovalci načrtujejo ponovitev študije z vzorci bolj kompleksnih vrst asteroidov.

"V naši prvi eksperimentalni kampanji smo se osredotočili na kovinsko bogat asteroidni material, saj je zaradi svoje bolj homogene strukture lažji za nadzor in modeliranje ter je izpolnjeval vse varnostne zahteve eksperimentalnega objekta," so pojasnili v CERN-u.

"Kot naslednji korak načrtujemo preučevanje bolj kompleksnih in kamnitih asteroidnih materialov. Eden od primerov je razred meteoritov, imenovanih palasiti, ki jih sestavlja kovinska matrica, podobna meteoritnemu materialu, ki smo ga že preučevali, v katero so vdelani do centimetra veliki kristali, bogati z magnezijem," so dodali.