Srbija
Hrvatska
Bosna i Hercegovina
Ameriško podjetje, ki ga podpira Bill Gates, je začelo postopke za gradnjo fuzijskega reaktorja, ki bi – po napovedih – lahko začel delovati že v treh letih.
Konec januarja je podjetje Type One Energy, ki ga podpira Bill Gates, vložilo začetno vlogo za pridobitev dovoljenj za začetek gradnje futuristične elektrarne za pridobivanje električne energije s pomočjo jedrske fuzije (zlivanja jeder) v Claxtonu v ameriški zvezni državi Tennessee, poroča portal Popular Mechanics.
Pridobivanje elektrike na način, ki je podoben dogajanju v notranjosti Sonca, je trenutno "sveti gral" na področju energetike.
Fuzijski reaktorji, ki bi človeštvu zagotavljali relativno poceni in čisto električno energijo kar iz vode, so namreč izvedljivi.
Enega največjih, tokamak ITER, gradijo v Franciji, kjer naj bi ga začeli testirati leta 2034 – o čemer smo že pisali.
"Umetno Sonce", fuzijski reaktor z imenom Infinity One, ki ga načrtuje ameriško podjetje, pa je drugačen tip reaktorja – stelarator.
Ta zadržuje plazmo podobno kot tokamak, vendar za to uporablja prepleten in izjemno kompleksen sistem magnetnih tuljav, ki omogočajo dvig temperature plazme proti 100 milijonom stopinj Celzija, kar je potrebno za začetek fuzije – zlivanje atomskih jeder vodika, pri čemer nastane helij.
Slovarček pojmov – tokamak in stelarator
Tokamak in stelarator sta dve različni zasnovi jedrskih reaktorjev, v katerih se dogaja fuzija - proces zlivanja jeder lahkih atomskih elementov, kot je vodik, pri visokih temperaturah, pri čemer nastanejo jedra težjih elementov, kot je helij. Pri tem se sprosti ogromno energije v obliki toplote.
Proces je enak tistemu, ki se dogaja v notranjosti mnogih zvezd, tudi našega Sonca.
Stelarator je bil zasnovan prvi (1951, ZDA; Lyman Spitzer).
Plazmo zadržuje izključno z zapletenim sistemom zunanjih magnetnih tuljav, ki plazmo stabilizirajo. Je stabilnejši in primernejši za neprekinjeno delovanje, vendar konstrukcijsko zelo zahteven.
Tokamak je bil razvit kmalu zatem (sredina 50. let, Sovjetska zveza). Uporablja kombinacijo zunanjih magnetov in močnega električnega toka v plazmi, ki ustvarjajo magnetno polje v obliki torusa, ki plazmo stabilizira in jo zadržuje v reaktorju.
Njegova zasnova je preprostejša, vendar je plazma manj stabilna in delovanje običajno poteka v pulzih.
Vsi obstoječi tokamaki in strelaratorji so trenutno zgolj eksperimentalni.
Trenutno je demonstraciji energijskega presežka (proizvodnji energije) bližje tokamak – na primer ITER, ki ga gradijo v Franciji.
Stelarator pa velja za potencialno stabilnejšo dolgoročno rešitev.
Strokovnjaki menijo, da bi se stelaratorji lahko izognili številnim težavam s stabilnostjo, ki pestijo zasnove tokamakov, vendar je njihova izdelava lahko izjemno zahtevna.
Zagon že v treh letih?
Kljub temu so v podjetju prepričani, da bodo reaktor lahko zagnali do leta 2029, poroča portal Popular Mechanics.
Zamisel, da bi delujoč stelarator že v treh letih zagotavljal energijo na ravni elektroenergetskega omrežja, upravičeno vzbuja nekaj skepse, vendar podjetje ne začenja povsem iz nič.
Več ustanoviteljev Type One je sodelovalo pri načrtovanju in izgradnji trenutno največjega stelaratorja Wendelstein 7-X v nemškem Greifswaldu.
Poleg tega gradnjo načrtujejo na lokaciji, kjer je pred tem stala termoelektrarna, kar pomeni, da bodo lahko pri gradnji reaktorja uporabljali že obstoječo energetsko infrastrukturo.
Seveda je zagotoviti lokacijo za stelarator eno; zgraditi takšnega, ki bo zanesljivo zagotavljal skoraj neomejeno energijo, kakršno fuzijska industrija obljublja že desetletja, pa nekaj povsem drugega, piše Popular Mechanics.
Vendar se zdi povezovanje obstoječe energetske infrastrukture in znanja iz preteklosti pri gradnji trajnostne prihodnosti dober začetek, dodaja portal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
