Bliža se nam zvezda, ki lahko Zemljo dobesedno vrže s tira

Čez približno 5 milijard let bo Soncu pošla zaloga vodika v jedru. Zaradi tega se bo napihnilo v rdečo orjakinjo, v kateri se bo namesto vodika zlival helij.

V tem procesu se bomo zagotovo poslovili od Merkurja, zelo verjetno tudi od Venere in morda celo od Zemlje.

A to velja pod pogojem, da se vmes v osončju ne bo zgodilo nič posebnega – kar pa ni nujno.

Nevarni vesoljski ples

Naše osončje se neprestano premika, prav tako vse ostale zvezde, ki se skupaj z našim Soncem vrtijo okoli središča galaksije, premika pa se tudi galaksija sama.

Med tem vesoljskim plesom pa lahko osončje naleti na zvezde, ki se mu bodo dovolj približale in zaradi gravitacijskih vplivov povzročile precejšen kaos v planetarnem redu.

Naš planet ima kar 0,2 odstotka (ena proti 500) možnosti, da bo v prihodnosti izvržen iz osončja, zaradi česar bo vse na Zemljini površini globoko zamrznjeno ali pa bo trčila z drugim telesom, piše portal IFL Science.

To so pokazale računalniške simulacije, ki sta jih opravila astronoma Nathan Kaib z inštituta za planetarne znanosti s sedežem v Iowi, in Sean Raymond z univerze v Bordeauxu v Franciji. Študijo o tem sta objavila v znanstveni reviji Icarus.

Kako je videti planetarni kaos?

Simulacije upoštevajo verjetnost, da bo naše osončje v prihodnjih milijardah let večkrat prečkalo območja blizu drugih zvezd.

Avtorja ocenjujeta, da se v milijon letih zgodi približno 19 takih prehodov na razdalji do 1 parseka (okoli 3,26 svetlobnega leta), kar je nekoliko manj, kot je od nas oddaljena trenutno najbližja zvezda (Alfa Kentaturi, oddaljena 4,25 svetlobnega leta).

V njunih simulacijah, ki segajo 5 milijard let v prihodnost, se v 2 odstotkih primerov zgodi, da osončje izgubi vsaj en planet.

Kaj pa se zgodi v teh scenarijih?

Prvi kandidat za izpad iz osončja je Merkur, Soncu najbližji planet.

Čeprav bi mislili, da je zaradi svoje bližine Soncu najbolj varen, to ni tako. Verjetnost njegove nestabilnosti zaradi "bližnjih srečanj z zvezdami" se poveča za od 50 do 80 odstotkov.

In ko Merkur "ponori", kažejo simulacije, se njegova orbita lahko tako podaljša, da se običajno zaleti v Sonce ali v Venero.

In začne se kaos. Venera ali Mars se zaletita v Zemljo ali pa se Zemlja zaleti v Sonce.

Lahko pa Venera in Mars Zemljo odrineta proti Jupitru, gravitacija tega plinastega velikana pa jo izvrže iz osončja. In Zemlja postane tavajoča krogla večnega ledu.

Precej visoka verjetnost, 4 odstotke, da bo ob bližnjem srečanju s tujo zvezdo iztirjen, velja tudi za Pluton, ki uradno sicer nima več statusa planeta, raziskava pa ga je vseeno upoštevala.

Katere zvezde so najbolj nevarne?

Kot rečeno, ima Zemlja 0,2 odstotka možnosti, da bo izgubljena.

In če mislite, da bi selitev na Mars rešila človeštvo, se motite.

Rdeči planet ima celo nekoliko večjo možnost (0,3 odstotka), da trči z drugim svetom ali odplava v temo medzvezdnega prostora.

Simulacije celo kažejo, da bi se scenarij izgube planeta lahko zgodil prej, kot bi pričakovali. Prehajanje skozi gravitacijska polja bližnjih zvezd bo glavni dejavnik nestabilnosti osončja v naslednjih 4 do 4,5 milijarde let, kažejo simulacije.

Najnevarnejše zvezde, pravi Kaib, so tiste, ki pridejo najbližje – na manj kot 100-kratno razdaljo Zemlje od Sonca.

V naslednjih 5 milijardah let obstaja približno 5-odstotna verjetnost takšnega bližnjega srečanja.

Nevarne so tudi zvezde, ki se gibljejo počasi – manj kot 10 kilometrov na sekundo glede na Sonce –, saj njihovi gravitacijski vplivi trajajo dlje, piše portal Science News.

Renu Malhotra, znanstvenica z univerze v Arizoni v Tucsonu, ki pri raziskavi ni sodelovala, sicer strokovnjakinja za planete, je prepričana, da so pretekli tovrstni "stiki" z zvezdami že vplivali na osončje.

Morda celo pojasnjujejo, zakaj imajo plinasti velikani nekoliko eliptične orbite, čeprav bi glede na teorijo o izvoru iz protoplanetarnega diska morali krožiti skoraj po povsem pravilnih krožnicah, je povedala za Science News.

Je 0,2 odstotka veliko ali malo?

Kaj pa 0,2 odstotka možnosti, da Zemljo doleti katastrofalni scenarij – je to malo ali veliko? "Ni veliko," pravi Kaib, "A to je še vedno precej večje tveganje, kot so ga kazale pretekle študije, ki so zanemarile dolgoročni vpliv mimoidočih zvezd."

Zvezda, ki bo naš planet dobesedno vrgla s tira, se torej približuje. Ne vemo še, katera je to, kje je zdaj in kdaj se nam bo dovolj približala ter kaj bo to pomenilo za nas.

Ampak zagotovo se bo "oglasila v bližini".