Menu Item
Znanstveniki so prišli na zanimivo idejo, kako afriške orjake zaščititi pred divjimi lovci. V rogove jim vstavljajo radioaktivno snov.
Populacije divjih afriških nosorogov so bile zaradi divjega lova in povpraševanja po njihovih rogovih, ki naj bi imeli zdravilno moč (posebej v azijski tradicionalni medicini), že na robu izumrtja.
Zaradi uspešnih programov zaščite in ohranjanja vrste pa so se v zadnjem času začele ponovno povečevati. Kljub temu stopnja povečanja še vedno ne zagotavlja preživetja teh afriških orjakov.
Velika večina afriških nosorogov živi v Južni Afriki. A tudi tam imajo še vedno velike težave z divjim lovom in prekupčevanjem z nosorogovimi rogovi. Samo lani je bilo v državi ulovljenih in ubitih 499 nosorogov, pri čemer se tudi rangerji, ki jih poskušajo zaščititi, vse pogosteje znajdejo na bojni črti, piše portal IFL Science.
Nosorogovi rogovi so trenutno najdragocenejše blago na črnem trgu, pravi profesor James Larkin iz Univerze Witwatersrand.
“Njihova vrednost je višja od vrednosti zlata, platine, diamantov in kokaina. Na žalost imajo rogovi nosorogov veliko vlogo pri financiranju najrazličnejših kriminalnih dejavnosti po vsem svetu,” je povedal v izjavi.
Da bi nosoroge čim bolj obvarovali pred divjimi lovci, so znanstveniki univerze prišli na zanimivo idejo. V rogove še živih nosorogov so začeli vstavljati radioaktivne čipe.
Gre za majhne odmerke nestrupenih radioizotopov, ki za živali ne predstavljajo nobenega zdravstvenega tveganja. So pa dovolj radioaktivni, da jih lahko zaznajo detektorji sevanja na mednarodnih letališčih, poleg tega pa rog naredijo neužiten oziroma neprimeren za prehrano oziroma uporabo v tradicionalni medicini.
Pred nekaj dnevi so čipe vstavili v rogove dvajsetih nosorogov, ki živijo v Unescovem biosfernem rezervatu Waterberg.
“Končni cilj je poskušati razvrednotiti nosorogov rog v očeh končnih uporabnikov, hkrati pa olajšati odkrivanje rogov pri tihotapljenju čez meje,” je dejal Larkin.
Ekipa bo zdaj naslednjih šest mesecev skrbno spremljala živali, pri čemer bo spremljala njihove življenjske statistike in splošno zdravje. Upamo, da bi lahko enako tehniko uporabili tudi pri drugih živalih, ki so tarča plenjenja, kot so sloni in pangolini.
“Ta novi pristop, ki so ga prvi uvedli profesor Larkin in njegovi sodelavci, lahko izkorenini nevarnost izumrtja naših edinstvenih prostoživečih vrst, zlasti v Južni Afriki in na celini,” pa je o projektu dejala profesorica Lynn Morris iz oddelka za raziskave in inovacije na univerzi Wits.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje