Menu Item
Oblikovalec Justinian Khoo je s svojim futurističnim projektom The Whales predlagal selitev človeštva v trajnostna plavajoča mesta, da bi si narava med tem lahko opomogla.
Futuristični koncept mesta The Whales spominja na družine velikih morskih sesalcev. Oblikovalec Justinian Khoo si je za natečaj Dezeen Redesign the World zamislil skupnost, ki bi se v celoti napajala z obnovljivo energijo iz morja, sonca in vetra. Ribogojstvo bi prebivalcem mest zagotovilo hrano, bogato z beljakovinami, odpadki pa bi se uporabili za gnojenje pridelkov na plavajočih kmetijah. Vegetacija bi bila uporabljena tudi kot naravni sistem za filtriranje odpadne vode, medtem ko bi odpadno hrano kompostirali, da bi zmanjšali odlaganje na odlagališčih.
S selitvijo človeštva v plavajoča mesta si Khoo predstavlja, da bi lahko naravi dovolili, da ponovno oživi in v svoji polnosti naseli kopno planeta. S tem projektom bi lahko obnovili naravne ekosisteme in spodbudili pozitivne podnebne spremembe.
“Moj predlog je zgraditi plavajoče mesto, ki spominja na družino kitov – navdihnjeno z največjim nežnim velikanom v oceanu, ki potuje skupaj v skupinah. Trajnostno plavajoče mesto, kjer lepota, trajnost in kakovost delujejo skupaj, rešujejo naš planet pred podnebnimi spremembami in osvobajajo prostor na kopnem,” je o svojem projektu povedal Khoo.
Koncept Avstralca je med najbolj optimističnimi projekti za prihodnost našega planeta. “Plavajoče mesto je zasnovano za preživetje ljudi in bo hkrati skrbelo za ocean. Zagotavlja svobodo naravi na kopnem, da naseli okolje z živalmi in žuželkami, ki prosto romajo in živijo svoje življenje s pomembnimi vlogami v ekosistemu,” je zatrdil Khoo. Pri tem je še dodal: “Plavajoče mesto deluje na morsko energijo, kjer je mogoče shranjevanje energije skupaj s proizvodnjo energije iz sonca in vetrnimi turbinami v oceanu v skladišču za vsako plavajočo zgradbo posebej.”
Da je projekt resnično trajnostno naravnan, govorijo številni načrtovani procesi. Hrano za rastline bi pridobivali iz nitratov in nitritov iz ribjega gnoja, ki ga razgrajajo bakterije. Rastline v zameno uporabijo svoje korenine za filtriranje vseh trdnih odpadkov iz ribjih odpadkov, da ustvarijo čisto vodo. Za predelavo odpadne hrane bi uporabljali vermikompostiranje, ki proizvaja gnojilo za stalno gojenje pridelkov. S tem se prepreči, da bi hrana odšla na odlagališče in se namesto tega pretvori v nekaj uporabnega.
Nedvomno gre za optimističen projekt, ki pa razkriva številne možnosti, ki bi jih lahko v sodobno družbo vpeljali že danes.
Projekt je bil drugi na natečaju Redesign the World, ki je vrhunsko oblikovalsko tekmovanje in je tokrat razpisalo natečaj za inovativne ideje o naselitvi planeta Zemlje, ki bi zagotovile, da bo ostal primeren za bivanje še dolgo v prihodnost.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje