Menu Item
Brad Pitt je odkrito spregovoril o prihodnosti svoje kariere, spremembah, ki jih je naredil, da bi izboljšal svoje zdravje, in o občutku osamljenosti.
Iskreno je povedal, da je v obdobju, v katerem je bolj selektiven pri projektih, pri katerih sodeluje. “Razmišljam o tem, da sem na koncu. V zadnjem semestru ali trimestru. Kakšen bo ta del? Kako želim to ustvariti?” je povedal v intervjuju, ki ga je dal za revijo GQ. Toda umetnosti se ne bo nikoli popolnoma odpovedal, čeprav meni, da se njegova kariera počasi približuje koncu.
To poletje bo Brad Pitt zaigral v akcijskem komedijskem trilerju Bullet Train, v katerem igra morilca, ki si je pravkar opomogel od izgorelosti in se vrača v svojo “službo” z nekoliko zgrešenim občutkom samozavesti glede svoje sposobnosti za dolžnost. “Opraviš enomesečno terapijo, doživiš razsvetljenje in misliš, da si že vse ugotovil in nikoli več ne boš zapuščen,” je o svojem liku dejal Pitt za GQ. “To je to: Dobil sem to, pripravljen sem!”
Igralec pa ni selektiven le pri svojih igralskih vlogah, ampak tudi pri producentskih projektih. Glede svoje produkcijske hišo Plan B Entertainment je priznal, da je izkušnja razveseljiva na nove in drugačne načine. Letos na primer Plan B izdaja Women Talking, priredbo romana Miriam Toews o skupini menonitskih žensk, ki se združujejo proti svojim posiljevalcem. “To je tako globok film kot vse, kar je bilo posneto v tem desetletju,” je dejal Pitt. Plan B bo premierno predstavil tudi težko pričakovano filmsko različico Blonde Joyce Carol Oates, izmišljene biografije notranjega življenja Marilyn Monroe, ki jo je režiral Andrew Dominik in igrala Ana de Armas.
Zvezdnik je razkril tudi, da je med pandemijo prenehal kaditi, da bi izboljšal svoje zdravje. Čeprav je sprva poskušal zmanjšati količino pokajenih cigaret, se je odločil, da jih popolnoma opusti. “Nimam sposobnosti, da bi pokadil samo eno ali dve na dan, to ni v moji naravi.” Po ločitvi od Angeline Jolie leta 2016 se je streznil in več kot leto dni obiskoval anonimne alkoholike.
Dotaknil se je tudi osamljenosti. “V življenju sem se vedno počutil zelo osamljenega. Kot otrok sem odraščal sam, tudi pozneje sem se počutil osamljenega in šele pred kratkim sem začutil objem prijateljev in družine. Kaj je bilo za to krivo, ne vem, bodisi Rilke ali Einstein, verjeli ali ne, toda govora je bilo o tem, kdaj lahko živiš s paradoksom, da v sebi nosiš resnično bolečino in obenem resnično veselje – to je zrelost, to je rast.”
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!