Menu Item
Svetlobni pojav na nebu je bolj pogost kot mavrica, vendar ga redkeje opazimo. Princip nastanka pa je podoben.
Na nebu nad Jagnjenico pri Radečah je bralec opazil zanimiv pojav.
“Ste ga videli včeraj?” je zapisal. V sporočilu je pravilno ugotovil, da gre za halo. O enakem pojavu nad Ljubljano smo sicer poročali pred le nekaj dnevi. Je to naključje? “Gre za pogost svetlobni pojav na našem nebu, še pogostejši kot mavrica,” je za N1 povedal meteorolog Blaž Šter. Princip nastanka pa je podoben, je dodal. Gre za lom in uklon svetlobe. Pri mavrici se sončni žarki uklanjajo in lomijo na drobnih kapljicah vode, pri haloju pa na ledenih kristalčkih na visokih oblakih. Prav tako se od mavrice halo razlikuje tudi po tem, da njegove barve niso tako izrazite in deluje bolj bledo.
Za nastanek haloja je potreben pogoj, da je ozračje prosojno, torej prekrito z visokimi koprenastimi oblaki, imenovanimi cirusi, je pojasnil Šter.
V nasprotju z mavrico, ki je običajno polkrožna, je halo najpogosteje v obliki polnega kroga, katerega velikost je vedno enaka: 22 ločnih stopinj od središča sonca. Možni pa so tudi haloji, pri katerih je kot večji.
Vidimo ga lahko v vseh letnih časih, pogosteje pa poleti, ker so dnevi bolj sončni in daljši. Ga pa pogosto ne opazimo, zato ker je treba pogledati v sonce, kamor pa človeški pogled redko zaide, še posebej kadar je naša zvezda visoko na nebu in je vanjo težko gledati.
Obstaja pa tudi nočna verzija haloja, ki ga ustvari Luna, pod enakimi pogoji.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje