Menu Item
Naslednja civilizacija na Zemlji, če človeštvo izgine, bi lahko nastala v oceanu. Kdo bi jo lahko ustvaril? Znanstvenik ne stavi na delfine.
Dinozavri si pred stotinami milijoni let skoraj zagotovo niso predstavljali, da jih bodo, če bodo kdaj izumrli, nadomestili potomci majhnih, kosmatih in precej neuglednih roparjev njihovih jajc.
Pa se je to vseeno zgodilo. V naravi namreč nič ni večnega. In ljudje imamo v primerjavi z dinozavri to prednost, da lahko nekatere stvari predvidimo ali o njih razmišljamo – tudi o tem, da naše vrste nekoč najverjetneje ne bo več. Scenarijev, zakaj se to lahko zgodi, pa je kar nekaj. In v primeru, da se zgodi eden od tistih, kjer s seboj v prepad ne bomo potegnili celotnega planeta, nas bo verjetno nasledila neka druga vrsta.
Verjetno bi, če bi vprašanje, katera živalska vrsta utegne zamenjati človeka, če ta izgine, postavili nekomu na ulici, večina ljudi odgovorila, da bodo to naši najbližji sorodniki, opice oziroma primati. Profesor Tim Coulson z univerze v Oxfordu pa meni drugače. Tisto, kar bi izbrisalo ljudi, bi enako verjetno izbrisalo tudi primate, je dejal v pogovoru za časnik The European. Coulson je namreč v svoji knjigi “The Universal History of Us” (“Naša vesoljna zgodovina”) pisal prav o tem, kdo bi lahko prevzel vlogo človeka, če bi ta nekoč izginil.
Nepriznani kandidat za človekovega naslednika
Vsekakor bi vrsta, ki bi nas nadomestila, morala biti dovolj inteligentna. In obstaja kar nekaj vrst, za katere vemo, da so precej bistre – poleg opic recimo sloni, delfini, tudi vrane, krokarji in papige, celo nekatere žuželke. Vendar pa Coulson stavi na vrsto, ki jo je označil kot “nepriznanega kandidata” – hobotnice.
“Hobotnice so med najbolj inteligentnimi, prilagodljivimi in iznajdljivimi bitji na Zemlji,” je pojasnil. “Izjemna sposobnost reševanja zapletenih problemov, komunikacija s pomočjo spreminjanja vzorcev na koži, manipulacija predmetov in celo izjemno natančna kamuflaža nakazujejo, da bi se lahko ob pravih pogojih razvile v vrsto, ki bi po izumrtju ljudi zgradila civilizacijo,” je dodal. Zgradba njihovega živčevja jim omogoča izjemne sposobnosti za reševanje problemov v nepredvidljivem svetu,” je še pojasnil Coulson.
Seveda je priznal, da gre pri njegovi teoriji za špekulacijo, vendar so zaradi svoje spretnosti in inteligence hobotnice močni kandidati za razvoj in izgradnjo civilizacije. “Verjetno se ne bodo prilagodile življenju na kopnem zaradi pomanjkanja okostja,” je dejal Coulson, “vendar bi lahko ta bitja zgradila podvodne skupnosti, ki bi spominjale na mesta, ki jih vidimo na kopnem”. Seveda se to ne bi zgodilo čez noč, pač pa bi takšen razvoj trajal na stotisoče ali celo milijone let. A obstaja možnost, da bi z evolucijskim napredkom hobotnice lahko razvile načine za dihanje zunaj vode in sčasoma lovile kopenske živali. “Te lastnosti bi jim lahko omogočile izkoriščanje novih niš in prilagajanje spreminjajočemu se planetu, še posebej v odsotnosti človeškega vpliva,” je razložil Coulson.
Čeprav so večinoma samotarke, imajo hobotnice občasne interakcije z drugimi in v nekaterih primerih sodelujejo. To kaže na kompleksno vedenje, ki zahteva razumevanje okolja in drugih bitij. In možno je, da bi se v določenih okoliščinah tudi pri hobotnicah razvilo družbeno življenje, kot ga poznajo sesalci. Sodelovanje je, kolikor vemo, eden temeljev za izgradnjo civilizacije.
“Prihodnost življenja na Zemlji oblikuje nešteto spremenljivk, zato bi lahko katerakoli vrsta dosegla prevlado,” je o svoji teoriji še povedal Coulson in dodal, da zaradi izjemne inteligence, prilagodljivosti in raznolikih strategij preživetja hobotnic “ni tako zelo nepredstavljivo verjeti, da bi lahko uspevale v svetu po izumrtju človeštva”.
Hobotnice veljajo ta “genije med nevretenčarji”. Znanstveniki menijo, da je njihova inteligenca verjetno evolucijsko povezana z njihovo ranljivostjo. Ker nimajo okostja ali drugih zaščitnih mehanizmov, so odvisne od svoje pameti, kamuflaže in spretnosti za preživetje. Hobotnice so tudi primer evolucije inteligence pri bitjih, ki so povsem drugačna od sesalcev ali ptic, in so predmet številnih znanstvenih raziskav.
Sicer pa si spodaj lahko pogledate tudi video, ki kaže enega izmed eksperimentov, s katerimi so preverjali inteligenco hobotnic.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje