Menu Item
Osebje na letalu večkrat uporablja tajne kode, da med potniki ne bi izzvali panike. Obstajajo tri, ki označujejo resne težave.
Potniki so običajno med zadnjimi, ki izvedo, da se med poletom dogaja kaj nenavadnega ali potencialno nevarnega.
Osebje na letalih je namreč usposobljeno, da informacij, ki bi lahko med potniki izzvale nemir ali paniko, ne razkriva. Ena od metod je tudi uporaba kod ali šifer, dogovorjenih izrazov, ki jih uporabljajo v medsebojni komunikaciji in ki so razumljivi samo njim.
Obstaja cela vrsta teh kod. Nekatere so splošno znane. Recimo “mayday”, ki pomeni “na pomoč” in ki jo lahko slišimo v mnogih igranih ali dokumentarnih filmih. Javnosti manj znana pa je recimo “7500” (“seven-five-zero-zero” ali “seven-five-double zero” ali “seventyfive hundred”). Ta v sistemu kod pomeni, da je letalo ugrabljeno.
Čeprav je verjetno, da boste za ugrabitev vedeli, še preden boste slišali to številko, pa to ni nujno. Posebej na velikih letalih včasih potniki ne vedo, kaj se dogaja v drugem delu letala, še posebej ne, kaj se dogaja v pilotski kabini ali v prostorih za osebje. Verjetnost, da bo letalo, na katerem ste, ugrabljeno, je sicer izjemno majhna.
Od kod 7500?
Šifra 7500 je del mednarodnega sistema komunikacij med letali v zraku oziroma med letali in kontrolo na Zemlji.
Sporočila oziroma kode si letala in kontrola izmenjujejo prek naprav, imenovanih “transponder”, kode pa so znane kot “squawk codes“, kar bi lahko prevedli kot “vreščeče kode” ali “vreščaji”. Ime izvira iz zgodovine oziroma iz radarskega sistema za razlikovanje prijateljskih in sovražnih letal, plovil ali vozil, ki so ga Američani in Britanci razvili in uporabljali med drugo svetovno vojno in je bil znan pod imenom “Parrot” (“Papiga”).
Squawk kode kontrole zračnega prometa uporabljajo za identifikacijo letal v zraku. Kontrola na Zemlji ob stiku letalu dodeli squawk kodo, ki jo pilot vnese v svoj transponder, ta pa jo v obliki značilnega radijskega signala neprestano pošilja nazaj na Zemljo. Kontrolorji tako lahko na svojih zaslonih poleg pik, ki označujejo letalo, vidijo tudi njihove identifikacijske številke in na ta način v vsakem trenutku vedo, katera letala spremljajo.
Poleg identifikacije letala pa sistem omogoča tudi pošiljanje drugih sporočil. Sistem squawk kod namreč sestavljajo štiri številke z vrednostmi od 0 do 7. Ta sistem omogoča 4096 različnih štirimestnih števil – kod. Nekatere od njih so fiksne oziroma stalne in označujejo posebne dogodke ali stanja. Teh letalske kontrole ne morejo uporabljati kot identifikacijske številke za letala, njihov seznam pa lahko najdete tudi na internetu.
“Vreščaji” za nujne primere
Te fiksne kode si letala in kontrole izmenjujejo tako prek transponderjev kot ustno, obstajajo pa tri fiksne squawk kode, ki jih piloti uporabljajo za komunikacijo s kontrolo brez uporabe govora.
Po navadi jih uporabljajo v nujnih primerih. Takrat piloti spremenijo kodo in signal, ki ga dobiva kontrola in signalizira, kaj se dogaja na krovu. Te posebne kode je standardizirala Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO), zato jih uporabljajo po vsem svetu.
Prva med njimi je prav omenjena koda 7500, ki uradno označuje “nezakonito vmešavanje”. V tem primeru je uporaba “vreščaja” še posebej uporabna, saj pilotom omogoča diskreten stik z nadzorno kontrolo, ne da bi pritegnili pozornost ugrabiteljev. Kaj se zgodi po prenosu te kode, se med državami razlikuje, običajno pa se vmešajo varnostne sile.
Poleg kode 7500 sta pomembni tudi kodi, ki označujeta “izgubo komunikacije” (7600) in “nujno situacijo” oziroma “splošno nevarnost” (7700).
Za tiste, ki morda čakate letalo na letališču, pa obstaja še ena zanimiva in uporabna koda. Če slišite koga reči “Code Adam” (“Koda Adam”), to pomeni, da se je na letališču izgubil otrok in da so začeli postopek iskanja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!