Danes, 10. januarja, mineva 51 let od smrti legendarne francoske modne oblikovalke Coco Chanel, ki velja za ključno osebnost pri oblikovanju garderobe sodobne ženske.

Chanel z nostalgično kolekcijo za poletje 2022

Magazin

14. Okt 2021 0

Magazin

14. Okt 2021 0

Gabrielle Bonheur Chanel je bila francoska modna oblikovalka in poslovna ženska, ustanoviteljica modne blagovne znamke Chanel, ki jo še danes poznamo pod vzdevkom Coco. V obdobju po 1. svetovni vojni je bila zaslužna za popularizacijo športnega, ležernega šika kot ženskega stilskega standarda, ki je nadomestil takratno silhueto v stezniku.

Coco je edina modna oblikovalka, ki je uvrščena na seznam 100 najvplivnejših ljudi 20. stoletja revije Time. Kot plodovita modna ustvarjalka je svoj vpliv razširila tudi na oblačila visoke mode in svojo estetsko zasnovo uresničila v nakitu, torbicah in dišavah. Njen značilni vonj, Chanel No. 5, je postal ikonični izdelek, Coco pa je sama oblikovala svoj slavni monogram s prepletenima inicialkama CC, ki je bil v uporabi od 20. let prejšnjega stoletja.

Gabrielle Chanel se je rodila leta 1883 Eugénie Jeanne Devolle Chanel, znani kot Jeanne, pralki v dobrodelni bolnišnici v Saumurju, Maine-et-Loire. Njen oče Albert Chanel je bil potujoči ulični prodajalec, ki je prodajal delovna oblačila in spodnje perilo. Živel je nomadsko življenje, potoval v tržna mesta in iz njih. Družina je živela v propadlih prenočiščih.

Ko je bila Gabrielle stara le 11 let, je izgubila mamo. Otroci niso nikoli obiskovali šole, oče je dva sinova poslal delat kot kmečka delavca, vse tri hčere pa v samostan Aubazine, ki je vodil sirotišnico. Tam je Coco živela strogo in varčno življenje, ki je zahtevalo disciplino. Namestitev v sirotišnico je morda celo pripomogla tudi k njeni karieri, saj se je tam naučila šivati. Pri 18 letih je Chanel, prestara, da bi ostala v Aubazinu, odšla živet v penzion za katoliška dekleta v mestu Moulins.

Pozneje v življenju je Coco zgodbo svojega otroštva pripovedovala nekoliko drugače; pogosto je vključila bolj glamurozne zapise, ki so bili neresnični. Povedala je, da je oče, ko je umrla njena mati, odplul v Ameriko, da bi poiskal svojo srečo, ona pa je bila poslana k dvema tetama. Trdila je tudi, da se je rodila desetletje pozneje kot leta 1883 in da je njena mati umrla, ko je bila veliko mlajša od 11 let.

S svojim šiviljskim znanjm se je Coco zaposlila kot šivilja. Ko ni šivala, je pela v kabareju, ki so ga obiskovali konjeniški častniki. Na odru je debitirala, ko je pela na koncertu v kavarni v paviljonu Moulins, La Rotonde. V tem času je tudi dobila vzdevek Coco, saj je pogosto prepevala pesem Who Has Seen Coco? Drugi verjamejo, da je ime prišlo iz Ko Ko Ri Ko in Qui qu’a vu Coco ali pa je bilo aluzija na francosko besedo za zadržano žensko – cocotte.

V Moulinsu je Gabrielle spoznala mladega francoskega častnika in tekstilnega dediča Étienna Balsana. Pri 23 letih je postala njegova ljubica in naslednja tri leta živela z njim v dvorcu Royallieu blizu Compiègna. Balsanovo bogastvo ji je omogočilo gojenje družbenega statusa in vso dekadenco tistega časa. Zasul jo je z diamanti, oblekami in biseri.

Leta 1908 se je Coco spustila v afero z enim od Balsanovih prijateljev, kapitanom Arthurjem Edwardom Capelom. Ta jo je namestil v stanovanje v Parizu  in financiral njene prve trgovine. Rečeno je bilo, da je Capelov modni stil vplival na zasnovo videza Chanel ter steklenice za Chanelov ikonični parfum št. 5.

Gabriellina modna kariera se je začela z oblikovanjem klobukov. Leta 1910 je odprla butik na naslovu 21 rue Cambon v Parizu z imenom Chanel Modes. Kariera pa ji je resnično zacvetela potem, ko je gledališka igralka Gabrielle Dorziat leta 1912 nosila njene klobuke v predstavi Fernanda Nozièra Bel Ami.

Leta 1918 je Chanel kupila stavbo na ulici Cambon 31, v enem od najbolj modnih okrožij Pariza, kjer je še danes sedež znamke. Leta 1921 je odprla zgodnjo inkarnacijo modnega butika z oblačili, klobuki in dodatki, ki se je pozneje razširil na nakit in dišave. V letih po 1920 je Gabrielle veliko oblikovala za film, balet in plesne opere ter francoske in britanske aristokrate. Chanel je postalo donosno podjetje, ki je do leta 1935 zaposlovalo 4.000 ljudi.

Med vojnim obdobjem je Chanel zaprla vse trgovine in se preselila v Švico. Pri več kot 70 letih, potem ko je bila njena modna hiša zaprta 15 let, pa je bil spet pravi čas, da se vrne v modni svet. Francoski tisk je bil zaradi njenega kontroverznega sodelovanja med vojno nenaklonjen kolekciji, medtem ko sta jo ameriški in britanski tisk videla kot preboj, ki predstavlja modo na nov način. Kljub vsemu se je takrat začelo novo obdobje za Chanel.

Ko se je začelo leto 1971, je bila Chanel stara 87 let, utrujena in bolna. Med pripravo svoje običajne rutine za izvedbo pomladnega kataloga se je v soboto, 9. januarja, odpravila na dolgo vožnjo, med katero se je počutila slabo in zato odšla zgodaj spat.  Služkinji je naznanila svoje zadnje besede, ki so bile: “Vidiš, tako se umira.” Umrla je v nedeljo, 10. januarja 1971, v hotelu Ritz, kjer je živela več kot 30 let.

Čeprav je bila Gabrielle že v času življenja vidna figura luksuzne mode, je bil njen vpliv dodatno proučen po njeni smrti leta 1971. Njeno prvo zmagoslavje je bila njena inovativna uporaba džersija – strojno pletenega materiala, ki ga je zanjo izdelalo podjetje Rodier. Njena ikonična obleka iz tvida, ki je bila prvič predstavljena leta 1923, pa je gotovo druga na tem seznamu. Zasnovana je bila za udobje in praktičnost – sestavljena je iz suknjiča in krila iz lahke volne ali moher tvida ter bluze in podloge suknjiča iz džersija ali svile.

Modni leksikon je dopolnila tudi z malo črno obleko, ki jo je zasnovala za vse ženske, ki so takrat obiskovale opero. Njena linija nakita je bila konceptualna inovacija, saj so njeni modeli in materiali vključevali tako bižuterijo kot drage kamne. To je bilo revolucionarno v dobi, ko je bil nakit strogo kategoriziran bodisi kot fini ali kostumski nakit. Njeni navdihi so bili globalni, pogosto so jo navdihovale oblikovalske tradicije Orienta in Egipta.