Menu Item
Podgoričanka Tara Serhatlić se je po štirih letih študija v Mariboru vrnila v rodno Črno goro. Za tamkajšnjo mladinsko oddajo je razkrila, kaj po odhodu iz Slovenije najbolj pogreša in kaj jo je najbolj presenetilo, ko je živela pri nas. Po njenih opažanjih je slovenski način življenja predvsem bolj nagnjen k delavnosti in disciplini, kar po vrnitvi skuša prenesti tudi v domače okolje.
Podgoričanka Tara Serhatlić je v Mariboru končala pravno fakulteto in se nato vrnila v Črno goro. Iz Slovenije, v kateri je živela štiri leta, najbolj pogreša urejen sistem, delavnost, red in disciplino. Te vrednote skuša ohraniti tudi v Črni gori, a kot je priznala, je to precej težje, saj se pravil v Črni gori ne držijo tako strogo kot v Sloveniji, je povedala v oddaji Mladovanje na Radioteleviziji Črne gore (RTCG).
Slovenijo je vedno dojemala kot urejeno državo, ki pa je bila hkrati dovolj blizu, da je lahko šla domov, kadar je želela. “Privlačil me je tak način življenja, na videz podoben našemu, a bolj urejen,” je pojasnila in dodala, da jo je življenje v Sloveniji spremenilo. “Življenje v okolju, v katerem spoštujejo vladavina prava, so življenjske navade pravilne in vse deluje v cilju spoštovanja zakonov in okolja … enostavno ne obstaja možnost, da to ne bi vplivalo na človeka. To je močno vplivalo name, tudi na kolege in kolegice z Zahodnega Balkana. Na način, da smo spremenili svoje navade, zato da bi bili čim bolj podobni Slovencem v vidikih, ki so pozitivni.”
Vendarle pa je izpostavila, da je črnogorska mentaliteta nekaj, na čemer gradi svojo identiteto in je neločljiv del nje, “ne obstaja država, bivanje, v kateri bi se lahko to spremenilo”. Po več kot enem letu, odkar je znova v Črni gori, pogreša Slovenijo, prijatelje in samostojno življenje v tujini.
V pogovoru je med drugim spregovorila o razlikah med Črnogorci in Slovenci. Poudarila je, da imajo Slovenci delovni čas osem ur in da med njim nimajo dolgih odmorov. “Delovni dnevi trajajo od osme do šestnajste ure. Pri nas so med delovnim časom lokali polni, medtem ko tega v Sloveniji ni. Našim ljudem je nepredstavljivo, da Slovenci ne ‘kofetkajo’ med delovnim časom, da odmor za malico traja strogo 30 minut in da med delovnim časom ne hodijo po opravkih v mesto in podobno. Slovenci za vse najdejo čas, vendar na nič ne gledajo tako lagodno kot mi,” je pojasnila.
Med študijem v Sloveniji je med dnevi, ko ni imela predavanj, in ob koncih tednih priložnostno delala. “Nekatera dela so bila enodnevna ali dvodnevna, v smislu promocije in podobno. V enem dnevu bi zaslužila 50–60 evrov, kar je v Črni gori nepredstavljivo,” je dodala.
“Ta kultura bivanja je nekaj, kar si moraš dovoliti izkusiti”
Po diplomi je nadaljevala magistrski študij, nato pa začela iskati resnejše delo, najprej v gradbenem podjetju in administraciji, nato pa je dobila službo v stroki. V Mariboru je delala pri odvetnici. Kot je dejala, je bila njena nadrejena “res čudovita in se je res potrudila, da sem se v kratkem času veliko naučila”. Zdaj piše magistrsko nalogo o neodvisnosti sodstva v Črni gori kot enega od kriterijev za vstop v Evropsko unijo.
Domov se je vrnila, ker je želela, da njeno delo ostane uporabno po vstopu Črne gore v Unijo. “Vedno sem čutila, da je moja dolžnost, da se vrnem in kot mlada oseba, polna energije, prispevam k pozitivnim spremembam v Črni gori. Verjamem, da je na nas mladih, da vse pozitivne vzorce vedenja in vse te pozitivne vidike življenja iz tujine prenesemo sem,” je dejala.
Dodala je še, da je najbolje, da svojo kariero začne v Črni gori, a da pusti prostor tudi za tujino – ali v obliki nadaljnjega študija, projektov, delovnih priložnosti ali iskanja zaposlitve v Evropi. “Žal mi je, da sem zapustila Slovenijo. Ta kultura bivanja je nekaj, kar nam mora ‘vsiliti EU’, saj je s svojo mentaliteto ne bomo zlahka sprejeli prostovoljno,” je še sklenila Serhatlić za oddajo Mladovanje.
POSEBNI VIDEO: Ali lahko sploh še živimo skupaj
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje