Dan, ko so Evropejci odkrili zahodno pot do bogastva

Magellanov preliv (tudi Magellanova ožina), dolg 560 kilometrov, in ponekod širok le okoli dva kilometra, je naraven morski prehod na skrajnem jugu Južne Amerike, med Ognjeno zemljo in Patagonijo, ki povezuje Atlantski in Tihi ocean.

Ime je dobil po portugalskem pomorščaku in raziskovalcu Ferdinandu Magellanu, ki je pod špansko zastavo kot prvi Evropejec preplul ta prehod. Z Atlantika je v ožino stopil 21. oktobra 1520.

Magellan je s svojo floto jeseni leta 1519 izplul iz mesta v južni Španiji Sanlúcar in po "napačnem zavijanju" v ustje reke Rio de la Plata ter prezimovanju v Braziliji konec naslednjega leta našel prehod, ki povezuje oceana, piše Punkufer.

Prvi človek, ki je obplul svet

Magellanov cilj nikoli ni bil obpluti Zemlje, kar mu tudi ni uspelo, saj so ga na Filipinih ubili. Njegov manj znani namestnik, Bask Juan Sebastián Elcano, pa se je s Filipinov odločil vrniti po drugi poti in tako po naključju postal prvi človek, ki je obplul svet.

Španski kralj Karel V., pod čigar pokroviteljstvom se je odprava tudi podala v iskanju zahodne poti do začimb in še večjega bogastva, je prehod imenoval po Magellanu v njegovo čast. Magellan ga je sicer imenoval Ožina Vseh svetih, ker je njegovo ladjevje v preliv vplulo na praznik vseh svetih, torej 1. novembra. Potovanje od Atlantika do Tihega oceana je trajalo 38 dni.

Magellan je na poti poimenoval tudi Ognjeno zemljo (otočje v Južni Ameriki), prebivalce na drugi strani ožine pa je imenoval Patagonas. Po tem imenu je nato nastal tudi zahodni izraz za njihovo deželo – Patagonija.

Ko sta Magellan in njegova posadka po zahtevni plovbi skozi ožino vstopila v "veliki" ocean, jih je ta nenavadno nagradil (kar za Magellana ni bilo značilno) s 110 dnevi mirne plovbe. Prav zato so ga poimenovali Tihi ocean (el mar Pacífico).

Do marca 1521 so prečkali še drugi ocean in prispeli do Filipinov – otočja, ki so ga poimenovali po španskem kralju Filipu II. Tam so, kot omenjeno, Magellana ubili, ker se je vmešal v spor med lokalnimi vladarji, zato se je preostala posadka pod vodstvom Elcana domov vrnila po drugi, daljši poti.

Od petih ladij in skoraj 300 članov posadke se je z odprave vrnila le ena ladja z osemnajstimi preživelimi, še piše Punkufer.