Dan, zapisan v zgodovino jugoslovanskega rocka

todorspin/YOUTUBE

Skupina Bijelo dugme je močno zaznamovala jugoslovansko rockovsko sceno.

Legendarna skupina je bila ustanovljena leta 1973 v Sarajevu, sprva pod imenom Jutro. Ker je v Ljubljani že obstajala istoimenska skupina in je občinstvo mlade glasbenike že prepoznavalo po uspešnici Kad sam bio Bijelo dugme, si je rockovska zasedba nadela novo ime, ki je postalo simbol jugoslovanskega rocka – Bijelo dugme.

Skupino, ki nastopa že desetletja, sicer z menjavami posameznih članov, je vodil kitarist in skladatelj Goran Bregović. Prvi pevec banda je bil Željko Bebek, ki je zaznamoval sedemdeseta in začetek osemdesetih let prejšnjega stoletja.

Željko Bebek je imel tudi samostojne koncerte, svoj zadnji koncert z “belimi gumbi” pa je imel v olimpijski vasi v Sarajevu 13. februarja 1984. Nato je zapustil skupino.

Po Bebku je bil za novega pevca izbran Mladen Vojičić – Tifa, tretji vokalist slavne skupine pa je bil Alen Islamović, ki je zapustil Divlje jagode.

V letih, ko so vladali na glasbeni sceni, so posneli številne pesmi, ki jih še danes prepevajo v naših krajih. Razpad zasedbe, ki je veljala za odraz enotnosti jugoslovanskega naroda, se je zgodil ravno ob razpadu SFRJ leta 1989. S tem se je končala “dugmemanija”.

O tem, kako je skupina Bijelo dugme pisala zgodovino rockovske scene, priča tudi koncert pred 45 leti.

“Jugoslovanski Woodstock”, kot so mediji takrat poimenovali brezplačni koncert skupine pri Hajduški česmi v Beogradu, je bil mišljen kot slovo od Gorana Bregovića pred njegovim odhodom na služenje vojaškega roka v Niš.

Brezplačni koncert je bil 28. avgusta 1977 na Topčiderju pri Hajduški česmi in je dolgo veljal za največji rockovski spektakel na tem območju, prišlo naj bi 100.000 oboževalcev. Kot predskupina so nastopale “Zdravo”, “Tako” in “Leb i sol”, Bijelo dugme pa v sestavi Goran Bregović, Željko Bebek, Ipe Ivandić, Zoran Redžić in Laza Ristovski. Organizatorji so bili nad tako številčnim občinstvom začudeni, nastop so zaradi gneče skoraj prekinili.

“Beograjski radio Studio B je vsake pol ure poročal o dogajanju na koncertu. Med 21. in 22. uro je voditelj dejal: ‘Kličejo nas starši in sprašujejo, kaj se tam dogaja. Dragi starši, ni vam treba skrbeti. Koncert še vedno poteka, in če bodo vaši otroci malo zamudili, je to zato, ker bodo čakali na tramvaj in avtobus ali pa bodo potrebovali več časa, da pridejo peš.’ Ko je v nekem trenutku med koncertom obstajala nevarnost, da bi občinstvo vdrlo na oder, je eden od redarjev zbranim novinarjem in fotoreporterjem zavpil: ‘No, tudi vi pomagajte, saj vidite, da nas je premalo!’ Takoj zatem so se v delo redarjev vključili tudi novinarji. Ti so sicer dvomili, da bo ozvočenje dovolj glasno, a so se zmotili, saj se je glasbo dobro slišalo tudi dva kilometra okoli Hajduške česme,” je leta 1977 zapisal v sarajevskem Venu.

Koncert ob Hajduški česmi velja za enega najpomembnejših trenutkov jugoslovanskega rocka.

Avtorica: Marijana Savić/N1

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.