Srbija
Hrvatska
Bosna i Hercegovina
Da bo današnji dan krajši, verjetno ne boste zaznali. Bo pa letošnje poletje kar občutno krajše v primerjavi z lanskim.
Današnji dan bo morda najkrajši dan v vašem življenju, pravijo znanstveniki.
Pravzaprav bodo to poletje krajši kar trije dnevi: 9. julij, 22. julij in 5. avgust.
Razlog: naš planet se vrti hitreje kot kdajkoli prej, piše portal Mail Online.
Res pa je, da skrajšanja skoraj zagotovo ne boste zaznali, razen če nimate atomske ure, najnatančnejše naprave za merjenje časa, kar jih poznamo.
Omenjeni dnevi bodo namreč od standardnega dneva krajši za 1,3 do 1,51 milisekunde – nekaj, česar ne zaznajo niti ure, ki merijo čas atletom in smučarjem.
Dan se na splošno daljša, a leta 2020 je sledil nenavaden preobrat
Zemlja za en dan – popoln obrat okoli svoje osi, imenovan tudi "solarni" ali "sončev" dan – potrebuje 24 ur oziroma 86.400 sekund.
Vendar pa noben dan v resnici ne traja natančno toliko. Gre za dogovorjeno povprečje, ki nam olajša merjenje časa.
Šele relativno nedavno, od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so znanstveniki začeli dolžine dneva meriti z atomskimi urami, so ugotovili, da se Zemlja vrti vse počasneje, kar je pomenilo, da se dnevi daljšajo.
To so pripisovali ugotovitvi, da se Luna od Zemlje oddaljuje – za malo manj kot 4 centimetre na leto – kar zmanjšuje njen gravitacijski vpliv na naš planet. To bi lahko primerjali z nekakšnim počasnim pritiskanjem na zavoro.
Do oddaljevanja Lune prihaja zaradi plimskega trenja: gravitacija Lune povzroča plimske sile na Zemlji, predvsem v oceanih.
Energija teh plimskih gibanj se prenese na Luno in jo počasi potiska navzven v višjo orbito.
To pa hkrati pomeni, da več trenja ostaja na Zemlji, zaradi česar se naš planet vrti vse bolj počasi, kar pomeni, da se naši dnevi po malem podaljšujejo.
Te upočasnitve pa so zelo majhne, a se njihov učinek kopiči. Zato podaljšanje dneva postane zaznavno šele v zelo dolgih časovnih obdobjih.
Tako znanstveniki vedo, da je pred približno 1,4 milijarde let bil dan dolg le okoli 18 ur, čez približno 200 milijonov let pa bo zaradi tega učinka dolg približno 25 ur.
Potem pa je po letu 2020 sledil presenetljiv obrat.
Zemlja je nenadoma "pospešila". Zemlja je začela postavljati rekorde najkrajših dni. Tega leta je bil 19. julij krajši za 1,47 milisekunde.
Enako skrajšanje se je ponovilo naslednje leto, 9. julija 2021. Leta 2022 je najkrajši dan padel na 30. junij, ki je bil za 1,59 milisekunde krajši od običajnega dne.
Potem se je leta 2023 rotacija nekoliko upočasnila in ni bilo novih rekordov.
Lani pa se je hitrost znova povečala. Več dni je preseglo prejšnje rekorde, zaradi česar je bilo to leto z največ najkrajšimi dnevi doslej. Najhitrejši dan pa so izmerili 5. julija, ko se je Zemlja okoli osi zavrtela 1,66 milisekunde hitreje kot v običajnih 24 urah.
Trenutno svetovni čas merimo po koordiniranem univerzalnem času (UTC). Občasno dodamo prestopno sekundo, da uskladimo čas z Zemljinimi počasnimi spremembami.
Če pa se bo Zemlja še naprej vrtela hitreje, bodo strokovnjaki morda morali sekundo odšteti, kar se doslej še ni zgodilo.
Zakaj je Zemlja "stopila na plin"?
Natančen vzrok za ta pojav ostaja neznan. Znanstveniki domnevajo, da bi k pospešku lahko prispevali številni dejavniki, kot so spremembe v ozračju, taljenje ledenikov, gibanje Zemljinega jedra in slabljenje magnetnega polja, gibanje oceanskih tokov, vetrov, celo olistanje dreves vsako pomlad in odpadanje listja jeseni.
Da bi razumeli, kaj se dogaja, znanstveniki preučujejo vse te dejavnike in ustvarjajo računalniške modele, s katerimi poskušajo simulirati dogajanje, ki najbolj ustreza dejanskim opazovanjem.
Čeprav se današnje skrajšanje dneva morda zdi zanemarljivo, pa lahko tudi tako majhne spremembe vplivajo na več stvari. Od natančnosti merjenja časa je recimo odvisno delovanje satelitskih sistemov za prenos podatkov. Telefoni, internet, GPS-sistem, finančni podatki – vsi ti sistemi se zanašajo na natančnost do delčka sekunde. In zamiki le nekaj milisekund lahko povzročajo tehnične napake.
Da bi se lahko temu izognili, znanstveniki poskušajo dognati, kaj se dogaja in kako bi lahko v prihodnje kar najbolj pravilno napovedali, kaj se bo z vrtenjem Zemlje dogajalo v prihodnosti.
Krajše bo tudi poletje
Bo pa letos krajše tudi poletje. V primerjavi z lanskim bo krajše za kar 15 minut.
Razlog je v nenehno spreminjajoči se obliki Zemljine tirnice okoli Sonca, piše portal Timeanddate.com.
Zemlja se namreč okoli Sonca ne giblje po popolni krožnici, ampak po majčkeno iztegnjeni, elipsi, pri kateri Sonce ni v središču, temveč v enem od gorišč (saj še iz ur šolske matematike veste, kaj je to, kajne?).
Zato je Zemlja v nekem obdobju Soncu bližje kot v drugem.
Čeprav se nam na severni polobli morda ne zdi tako, prav v času, ko pri nas vlada poletje, Zemlja doseže točko, ko je od Sonca najbolj oddaljena.
To točko imenujemo afelij in letos jo je Zemlja dosegla 3. julija.
Ko je Zemlja v afeliju, potuje po nekoliko daljši poti in se giblje počasneje kot takrat, ko je Soncu najbližja (periheliju).
Ker afelij nastopi nekaj tednov po začetku poletja na severni polobli, to običajno pomeni, da je poletje na severni polobli daljše od poletja na južni polobli (ki ga imajo takrat, ko pri nas vlada zima).
Trenutno je poletje na severni polobli približno štiri dni daljše kot na južni, navaja Timeanddate.com.
Vendar pa gravitacijski vplivi Sonca, Lune in celo Jupitra povzročajo drobne spremembe v obliki in hitrosti Zemljine orbite iz leta v leto, zaradi česar se dolžina poletja spreminja.
Lansko poletje je trajalo 93 dni, 15 ur in 52 minut, letošnje pa bo trajalo 93 dni, 15 ur in 37 minut, kar je 15 minut manj kot lani.
Če ste ljubitelj poletja in vas je to razžalostilo, ne obupajte.
Že prihodnje leto boste lahko vnovič uživali v daljšem poletju. V primerjavi z letošnjim bo trajalo 3 minute dlje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Najbolj brano
Najnovejše
NAVDIH
Digitalno
Poglobljeno
