Menu Item
Strip Nekropola je po znamenitem avtobiografskem romanu Borisa Pahorja, ene osrednjih osebnosti evropske kulture, ki bi prav danes slavil 109 let, ustvaril 25-letni tržaški umetnik Jurij Devetak. ''Prvenec je že v času nastajanja vzbudil veliko zanimanja, a vsak, ki je imel knjigo v roki, lahko potrdi, da je bilo zanimanje upravičeno,'' je ob predstavitvi povedal vodja uredništva leposlovja Andrej Ilc. Likovna urednica Tanja Komadina pa je povedala, da ima avtor zelo dober posluh za zgodbo in scenarij ter je zelo dobro izbral Pahorjeve stavke in jih zložil v čvrsto zgodbo.
V romanu Nekropola je veliki pisatelj Boris Pahor, ki je z držo odgovornega intelektualca vedno svaril pred pozabo zgodovine in opozarjal na poskuse kratenja človekovih in narodnih svoboščin in pravic, popisal izkušnjo življenja v koncentracijskih taboriščih. Mladi umetnik Jurij Devetak je s svojim stripom poskrbel, da Pahorjeva pričevanja ne bodo šla v nič, še več, zagotovo bo težka zgodba človeške zgodovine postala zanimiva tudi za mlajše bralce.
Nekropola kot osupljivo pričevanje in mojstrska ubeseditev
Roman Nekropola je izšel leta 1967, začenja pa se s pisateljevim obiskom spominskega parka ob koncentracijskem taborišču Natzweiler-Struthof, potem popisuje še svoja doživetja v drugih taboriščih (Dachau, Bergen-Belsen …), v katera je bil poslan po aretaciji.
Roman je doživel, potem ko so ga odkrili v Franciji in Nemčiji, velik odmev in priznanje v svetu, sčasoma pa tudi doma in v sosednjih državah. Boris Pahor je morda prejel največje priznanje prav od Italijanov, ki so mu za ta roman podelili prestižno nagrado Premio Napoli. Nagrada je med drugim predstavljala tudi simbolno priznanje zločinov, storjenih nad slovenskim prebivalstvom pod italijansko okupacijo.
Sporočilo in poslanstvo Nekropole – v umetniškem stripu
Nekropola je po številnih prevodih in odzivih sodeč eno najbolje napisanih pričevanj o taboriščnem življenju v svetovni literaturi. S svojim pomembnim sporočilom, svarilom pred novimi vzniki totalitarizmov, je močno nagovoril tudi mladega tržaškega umetnika, ilustratorja Jurija Devetaka (1997), ki mu je uspelo prepričljivo ujeti duha prozne predloge.
Devetak se je branja Nekropole lotil leta 2020, v času pandemije, ko smo vsi imeli več časa. Prvič se je romana lotil že v zadnjem letu gimnazije, zdaj jo je končal v dveh dneh in ponovno začel brati od začetka, potem ga je zamikalo še risanje. ”Branje je bilo naporno, jezik težak, a tematika taborišča me je zelo pritegnila. Pisatelj Boris Pahor je res fascinantno opisal detajle. In sem si rekel, zakaj ne bi nekaj narisal, in sem začel čečkati.” Ilustrator se je pri tem izognil neposrednim opisom taboriščne tematike, v svoji zgodbi sledi predvsem avtorju, a gre do dna taboriščnega nihilizma in prevzame poslanstvo, posredovati pisateljev poklon ”ponižanim kostem”, kot je svoje vtise ob prvih skicah strnil avtor spremnega besedila k stripu Zdravko Duša.
Poklon Borisu Pahorju
Knjiga je nastajala dobri dve leti: ”Zdaj, ko je knjiga izšla, lahko rečem, da sem zadovoljen. A moramo počakati še na odziv bralcev, šele potem bomo videli, “po čem so fruške”,” je simpatično komentiral svoje delo Jurij. Avtor je delo poklonil profesorju Borisu Pahorju, ki bi ob izidu stripa, 26. avgusta, slavil 109 let, a je žal umrl 30. maja letos.
Kot je še za konec povedal Andrej Ilc, je Devetakova Nekropola odličen primer skrbi, da se Pahorjevo pričevanje ne izgubi, kot je na pisateljevem pogrebu izpostavila njegova vnukinja.
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!