Menu Item
Temni splet nima samo nezakonitih vsebin, čeprav je priljubljeno pribežališče za spletne kriminalce. Nekaj zavese je odstrl heker s 30-letnimi izkušnjami.
Temni splet (dark web) buri duhove mnogih in mnogi ga povezujejo z nezakonitimi dejavnostmi, čeprav niso vse vsebine na njem nezakonite.
Je pa priljubljeno skrivališče kibernetskih kriminalcev. Na temnem spletu je tako mogoče za manj kot sto evrov kupiti podatke o kreditni kartici s 5.000 dolarji (3.948,45 evra) na računu, piše portal Lad Bible.
Temni splet je tisti del interneta, ki ni dostopen s standardnimi spletnimi brskalniki (kot je recimo Google Chrome). Je del tako imenovanega globokega spleta, ki za dostop zahteva posebno programsko opremo, konfiguracije ali avtorizacijo, gosti pa različne vsebine, od katerih pa niso vse nezakonite. Je pa temni splet pogosto povezan z anonimnostjo in je lahko zatočišče za različne nezakonite dejavnosti.
Temni splet je tudi tarča borcev proti spletnemu kriminalu – od varnostnih služb in agencij, do tako imenovanih etičnih hekerjev, ki iščejo šibke točke v varnostni programski opremi, in o njih informirajo javnost ali proizvajalce programske opreme. Eden izmed njih je heker s 30-letnimi izkušnjami, ki je o svojih izkušnjah s temnim spletom spregovoril za portal Vice.
“Včasih si za hekerski napad na neko državo potreboval na milijone dolarjev, danes jih potrebuješ le nekaj tisoč in par bistrih hekerjev,” je neimenovani heker povedal v intervjuju.
Izsiljevalci včasih zahtevali nekaj sto evrov, danes milijone
Del temnega spleta se ukvarja s preprodajo izsiljevalske programske opreme, pravi heker.
Ta programska oprema uporabniku “zaklene” dostop do podatkov na računalniku, izsiljevalci pa nato od uporabnika zahtevajo odkupnino za “ključ”. “Ko se je ta praksa začela, so izsiljevalci od posamezne tarče zahtevali nekaj sto, morda nekaj tisoč dolarjev. Danes večja plačila zlahka gredo v desetine milijonov. Pri enem od napadov so za ključ, ki bi odklenil vsakega izmed zaklenjenih računalnikov, zahtevali 70 milijonov dolarjev (okoli 65 milijonov evrov),” pripoveduje heker, ki se je iz nekdanjega “črnega” prelevil v “belega” hekerja in je zdaj na strani “dobrih fantov”. Tako zdaj na spletu lovi predvsem kriminalce, ki ciljajo na bolnišnice.
Na temnih spletnih forumih vsak dan prodajajo na tisoče izdelkov in storitev. Med najbolj priljubljenimi izdelki so preverjeni računi za kriptovalute, številke kreditnih kartic, imena podjetij, naslovi in telefonske številke zaposlenih v podjetih, potencialnih tarčah, e-poštni naslovi, ogrožena gesla in telefonske številke, ponarejene identitete in potni listi ter nezakonite droge.
Pisali pa smo tudi o tem, da na temnem spletu prodajajo bazo podatkov, ki vsebuje mešanico svežih in starejših zdravstvenih podatkov klicateljev na številko 112 z območja Ljubljane.
Vsaka država ima razloge za hekerske napade, le najbolj brezobzirne jih izvajajo
Sicer pa pravi, da v zvezi s hekerskimi napadi (tudi na Slovenijo, o katerih smo poročali) v zadnjem času poslušamo največ o vpletenosti Rusije, Kitajske, Irana ali Severne Koreje.
“Toda dejstvo je, da ima prav vsaka država na svetu razloge, da lahko tovrstne napade uporabi kot orožje,” pravi heker. “Le tiste države, ki so najbolj brezobzirne, te napade danes v resnici izvajajo.”
“Nedavno sem bil priča napadu na podjetje, ki oskrbuje mnoga druga podjetja, ki se ukvarjajo z varnostjo. Hekerji so izkoristili nadgrajevanje njihovega varnostnega sistema, ki je takrat bilo v teku,” je povedal heker, ki pravi, da so “slabi fantje vedno korak pred dobrimi”.
Po podatkih portala Prey Project je lani največ dnevnih uporabnikov brskalnika, ki omogoča dostop do temnega spleta, iz Nemčije. Ta država je tako prvič po dolgih letih prevzela prvo mesto od ZDA, ki so zdaj na drugem mestu, sledijo pa Finska, Indija in Rusija.
Po podatkih iz leta 2020 je nezakonitega skoraj 57 odstotkov temnega spleta, leta 2023 pa ga je dnevno obiskalo 2,5 milijona obiskovalcev.
Novi trg na temnem spletu: posredniki začetnega dostopa
Na temnem spletu se odpira novo tržišče, pravi heker, ki se imenuje trg “posrednikov začetnega dostopa” (angleško: Initial Access Broker – IAB).
Gre za hekerje, ki so specializirani za vdiranje v računalniške sisteme in omrežja, ki potem nepooblaščen dostop prodajajo drugim zlonamernim akterjem. “Ta trg bo samo še rasel,” je prepričan heker.
Raziskava univerze Cornell iz leta 2019 je pokazala, da se 84,7 odstotka uporabnikov temnega spleta opredeljuje kot moški, medtem ko se jih le 9,4 odstotka opredeljuje kot ženske. Večina (23,5 odstotka) uporabnikov je bila stara med 36 in 45 leti, 11,8 odstotka med 18 in 25 leti, 5,9 odstotka pa med 46 in 55 leti.
Kar se tiče prihodnosti temnega spleta, meni, da nam ni treba preveč skrbeti, da bi kdo “v filmskem slogu prevzel jedrski arzenal in ga uporabil proti nam”. “Mislim pa, da nas morajo skrbeti veliki vplivi na finančne trge ali morebitni vplivi na stvari, kot so naprave za proizvodnjo električne energije,” zaključuje neimenovani heker.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!