Menu Item
Vlada je v četrtek spremenila leta 2020 sprejeti sklep o sprejemu ukrepov za zmanjšanje tveganj v omrežjih 5G. Kot so pojasnili v uradu vlade za informacijsko varnost, so pri tem izhajali iz nedavnega priporočila Evropske komisije, ki kitajski družbi Huawei in ZTE izpostavljajo kot bolj tvegani od ostalih dobaviteljev opreme 5G.
Kot so zapisali v uradu vlade za informacijsko varnost, je sklep vlade iz leta 2020 o sprejemu ukrepov za zmanjšanje tveganj v omrežjih 5G že vseboval ustrezno obrazložitev potrebe po urejanju navedenega področja na podlagi zakona, ki ureja kritično infrastrukturo.
Vendar pa je bil v času od sprejema tega sklepa sprejet zakon o elektronskih komunikacijah, ki v poglavju o varnosti omrežij in storitev ter delovanju v stanjih ogroženosti naslavlja tudi zmanjšanje tveganj v omrežjih 5G.
“Kljub sprejemu zakona o elektronskih komunikacijah ostaja potreba po hitrem in učinkovitem zagotavljanju nacionalne kibernetske varnosti. Pri predlagani posodobitvi je upoštevan razvoj tehnologije, še posebej na področju orkestracije mobilnih omrežij in njihovega upravljanja, vključno z radijskim delom, saj bi se v nasprotnem primeru izpostavili nesprejemljivim tveganjem za nacionalno kibernetsko varnost,” so zapisali.
Predlog komisije trčil na neenotna stališča
Usmeritve temeljijo na priporočilu Evropske komisije o kibernetski varnosti omrežij 5G, ki ga je podal prejšnji teden. Komisija je namreč izrazila veliko zaskrbljenost glede tveganj, ki jih za varnost EU predstavljajo nekateri dobavitelji komunikacijske opreme za mobilna omrežja.
Ugotavlja, da so odločitve držav članic glede omejitve ali izključitve družb Huawei in ZTE iz omrežij 5G upravičene in skladne z naborom orodij za 5G. V skladu s temi odločitvami in na podlagi širokega nabora razpoložljivih informacij komisija meni, da Huawei in ZTE dejansko predstavljata bistveno večja tveganja kot drugi dobavitelji 5G.
STA se je z vprašanji o podrobnostih sklepa – med drugim o tem, kaj potrjene spremembe prvotnega vladnega sklepa dejansko pomenijo za uporabo omrežne opreme kitajskih ponudnikov Huawei in ZTE pri projektih postavitve omrežja 5G v Sloveniji – obrnila na urad za informacijsko varnost. Odgovore še čaka.
Poziv Evropske komisije k pospešitvi omejevanja Huaweija in ZTE je sicer trčil ob neenotna stališča. Predvsem Nemčija tako strogim ukrepom ni naklonjena, saj meni, da so pretirani. Tudi avstrijski regulator je ocenil, da Huawei in ZTE ne predstavljata tako velikega varnostnega tveganja.
Pri Huaweiju o diskriminatorni potezi
Tudi v Huaweiju so potezo Bruslja označili kot odločitev “na podlagi diskriminatornih presoj”. “Komentarji predstavnikov Evropske komisije očitno ne temeljijo na preverjenih, transparentnih, objektivnih in tehničnih ocenah omrežij 5G,” so zapisali v odzivu.
V Huawei Slovenija so poudarili, da podjetje ves čas zagotavlja najvišje standarde varnosti in kakovosti izdelkov. “Slednji so bili podvrženi najstrožjim varnostnim pregledom tudi v evropskih državah. Ti pregledi pa dokazujejo najvišjo kibernetsko varnost Huaweia in nam tako vedno znova pomagajo pridobiti zaupanje strank v mnogih državah, tudi v Sloveniji.”
Po njihovih besedah podjetje podpira skrb slovenske vlade za zaščito kibernetske varnosti, a da bi morali vladni ukrepi za zagotavljanje varnosti omrežij 5G temeljiti na objektivnih in nediskriminatornih kriterijih, “ne pa na podlagi diskriminatornih ali arbitrarnih presoj.”
Dodali so, da bi ukrepi morali biti sorazmerni in opredeljeni z zakonom, upoštevati pa bi morali specifike različnih delov omrežja. “Nismo seznanjeni, da bi obstajal kakršenkoli sklep vlade, ki bi se nanašal na Huawei, in tudi ni obstajala (in še danes ne obstaja) zakonska pravna podlaga za veljaven sprejem kakršnegakoli takšnega sklepa.”
Podjetje je bilo do vlade kritično, da s poskusi omejevanja brez analiz ustvarja resna tveganja za nacionalno varnost, gospodarstvo in družbo.
Na podlagi omenjenega zakona o elektronskih komunikacijah je Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS sicer pripravila tudi predlog splošnega akta o dodatnih varnostnih zahtevah in omejitvah za omrežno opremo.
Ta določa “usmeritve, ki jih morajo upoštevati in izvajati operaterji mobilnih komunikacijskih omrežij, ki zagotavljajo ta omrežja kritičnim subjektom, pri oceni tveganj, ki izhajajo iz odnosov in dogovorov s proizvajalci oziroma dobavitelji informacijskih sistemov in omrežne opreme ter tveganj, ki izhajajo iz storitev podpore tretje ravni, ki jih tem operaterjem zagotavljajo ponudniki storitev podpore”. Splošni akt bi tako omogočil izvajanje z njim povezanih določil zakona o elektronskih komunikacijah.
Vse N1ajboljše: Kaj se dogaja v zakulisju N1?
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje