Menu Item
Gotovo ste že gledali filme o umetni inteligenci, kot so Terminator, Jaz Robot in 2001: vesoljska odiseja ter pri tem le skomignili z rameni, češ saj to je le znanstvena fantastika. Pa je to res? Ali smo morda vse bližje temu, da se umetna inteligenca upre človeku in nam obrne hrbet?
Umetna inteligenca (UI) – izraz, ki ga vse pogosteje slišimo. Pa ga tudi razumemo? Še ne tako dolgo nazaj smo ob umetni inteligenci verjetno pomislili na znanstveno fantastiko, kot so filmi Robocop, Jaz, Robot 2001: Vesoljska odiseja ali pa Terminator. Večina od nas pa si morda ob gledanju omenjenih filmov ni niti približno predstavljala, da bomo morda tudi v resnici doživeli kaj podobnega.
Tudi avtor znane filmske franšize Terminator James Cameron je v intervjuju za The Ringer priznal, da je film Terminator, ki je bil prvič predvajan pred 40 leti, morda zdaj celo bolj aktualen kot takrat. “Umetna inteligenca je zdaj nekaj resničnega, takrat pa je bila to le fantazija,” je še pojasnil Cameron.
Ali je torej mogoče, da se bo v prihodnosti, tako kot v filmu Terminator, tehnologija nekoč zarotila proti nam in mogoče celo nadvladala svetu? Vse več strokovnjakov sicer ob tem pojasnjuje, da scenarija Terminatorja v doglednem času ne bomo še dosegli, smo pa z dajanjem vse večje avtonomije strojem vse bližje.
Da bi razumeli morebitne nevarnosti, ki jih s seboj prinaša hiter razvoj umetne inteligence, pa moramo prej vedeti, kako omenjena tehnologija sploh deluje.
Kaj sploh je umetna inteligenca?
Umetna inteligenca je področje računalništva, ki se osredotoča na ustvarjanje sistemov, ki lahko opravljajo naloge, ki običajno zahtevajo človeško inteligenco. Te so denimo prepoznavanje govora slik, razumevanje naravnega jezika in odločanje.
Gre za tehnologijo, ki se uči na podlagi primerov in izkušenj, podobno kot človek, vendar se to dogaja v veliko večjih razsežnostih in z veliko večjo hitrostjo. Umetna inteligenca se uči skozi procese, kot sta globoko in strojno učenje.
Globoko učenje uporablja napredne umetne nevronske mreže (ANNs) za reševanje kompleksnih problemov. ANNs so osnova umetne inteligence in so narejene po vzoru človeških možganov, ki so sestavljeni iz nevronske mreže. ANNs tako posnemajo delovanje možganov za obdelavo informacij in učenje. To vključuje uporabo konvolucijskih nevronskih mrež, ki analizirajo vizualne podatke in prepoznavajo vzorce.
Strojno učenje pa umetni inteligenci omogoča učenje iz velikih zbirk podatkov za prepoznavanje vzorcev in napovedovanje prihodnjih trendov. Tako kot otrok se tudi umetna inteligenca uči na podlagi podatkov. Več kot ima podatkov, bolje se lahko nauči. Vsakič, ko je umetna inteligenca izpostavljena novim podatkom, bo rahlo spremenila svoje algoritme, s čimer bo počasi izboljšala svoje sposobnosti napovedovanja in prepoznavanje vzorcev.
Razvoj tehnologije je fazni prehod
Medtem ko so bili sprva ti napredki relativno počasni, se umetna inteligenca zdaj razvija z nepredstavljivo hitrostjo. In ravno to je nekaj, kar strokovnjake najbolj skrbi.
Kot je za N1 pojasnil Marko Grobelnik, raziskovalec na Odseku za umetno inteligenco na Inštitutu Jožef Stefan in strokovni direktor Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco pod okriljem Unesca, za zdaj umetna inteligenca za človeštvo še ne predstavlja velike nevarnosti, a razvoj tehnologij je fazni prehod. “Tako kot se voda v led spremeni v trenutku, se tudi tehnologija ne razvija postopoma, ampak je preskok v napredku viden iz enega trenutka v drugega,” je še dejal Grobelnik.
Kot je pojasnil, z razvojem umetne inteligence izjemno hitro zvišujemo njeno kompleksnost, ki je v določenih pogledih že krepko presegla človeka. Kot so pojasnili v podjetju NVIDIA, so računalniki vsako leto štirikrat hitrejši kot leto pred tem. Ob tem napovedujejo, da se bo tak razvoj nadaljeval še vsaj 10 let, kar pomeni, da bodo računalniki takrat, kar milijonkrat hitrejši kot zdaj.
Umetna inteligenca kot divja zver, ki jo spustimo v družbo
Znanstveniki tako hiter napredek tehnologije opazujejo z določeno mero zaskrbljenosti, a kljub temu menijo, da je za zdaj še prezgodaj napovedovati scenarij Terminatorja in zato opozarjajo na bolj neposredne nevarnosti, kot so množična brezposelnost, dezinformacije in avtonomno orožje.
Slednje je izpostavil tudi Marko Grobelnik, ki je spomnil, da je morda najboljši približek Terminatorju prav vojskovanje z droni v Ukrajini. Kot je pojasnil, je bil pred kratkim v Ukrajini zabeležen spopad dveh jat dronov, kar je bilo prvič v zgodovini, da v boju ni bil prisoten človek. Grobelnik ob tem opozarja, da za zdaj za vsemi temi sistemi še vedno stoji človek, smo pa priča trendu, da strojem zaupamo vedno več avtonomije.
“Ko bomo dali strojem popolno avtonomijo, bo, kot da bi v družbo izpustili divjo zver;,” je še dodal Grobelnik. Kot je pojasnil, je namreč le še vprašanje časa, kdaj se bodo ti droni sami odločali, koga napasti, se sami oboroževali in morda nekoč tudi podvajali.
Podobno vse večjo avtonomijo zaupamo tudi vozilom. Kot je pojasnil Marko Grobelnik, za zdaj po cestah še ne vozijo avtonomni avtomobili, je pa tehnologija za to že pripravljena. Če bomo tako vozilom prepustili preveč avtonomije, bi lahko ti ob morebitnem vstopu virusa v sistem povsem podivjali, nam pa bi po besedah Grobelnika preostal le beg.
Prav tako je le vprašanje časa, kdaj nas bodo avtonomna vozila povsem zamenjala. “Ko bo večina vozil na cestah avtonomnih, bo človek postal prenevaren za vožnjo,” je pojasnil Grobelnik. Avtonomna vozila bodo namreč postala toliko boljši vozniki, da jih človek ne bo več mogel dohajati, zato bo bolj varno, da ljudje ne bodo več vozili.
V smeri Terminatorja gre po besedah Grobelnika tudi razvoj računalniških virusov. Kot je dejal, so zdaj ti veliko bolj sofisticirani kot v preteklosti, ko se za njihov razvoj ni uporabljala umetna inteligenca. Današnji računalniški virusi se znajo že sami podvajati, opozarja Grobelnik in dodaja, da so ti lahko včasih že tako kompleksni, da jih tudi njihovi avtorji ne morejo več izbrisati.
Strokovnjaki pa bolj kot na scenarij Terminatorja opozarjajo na izgube delovnih mest. Kot je pojasnil Marko Grobelnik, se to po tiho že dogaja, ob tem pa spomnil na delo prevajalcev. Kot je pojasnil, lahko umetna inteligenca veliko hitreje in natančneje prevaja besedila, kar pomeni, da bi lahko ta kaj kmalu na mestih prevajalcev nadomestila ljudi. Prav tako bi lahko umetna inteligenca kmalu nadomestila tudi taksiste in avtoprevoznike.
Poročilo Mednarodnega denarnega sklada ugotavlja, da bo umetna inteligenca v razvitih gospodarstvih po vsej verjetnosti vplivala na večji delež služb, in sicer okoli 60 odstotkov.
Tehnologija bo sicer najbolj prizadela manj razvite države. Umetna inteligenca bo zmožna opravljati naloge, ki jih zdaj opravljajo ljudje, kar bo vplivalo na povpraševanje po delu plače ali celo ogrozilo delovna mesta.
“Umetna inteligenca bo po vsej verjetnosti povečala dohodkovno neenakost,” pa je ob tem dejala direktorica Mednarodnega denarnega sklada Kristalina Georgieva. Georgieva opozarja politične odločevalce, naj bodo pozorni na “skrb vzbujajoče smernice” in preprečijo, da bi uporaba tehnologije ustvarjala družbene napetosti.
Umetna inteligenca za zdaj še vedno prinaša več koristi kot škode
Pa vendar, dodaja Marko Grobelnik, umetna inteligenca še vedno v naša življenja prinaša več koristi kot škode. Umetna inteligenca namreč lahko nadomesti tiste poklice, ki veljajo za bolj duhomorne, in tako delavcem omogoči več produktivnosti.
Med drugim, umetna inteligenca omogoča tudi demokratizacijo, saj na primer revnemu otroku omogoča dostop do enakih informacij, kot jih ima otrok iz bogate družine. Za dostop do njih pa potrebuje zgolj povezavo do interneta in relativno poceni elektronsko napravo.
Prav tako z napredkom umetne inteligence napreduje tudi medicina in delo v tovarnah. Kot dodaja Grobelnik, omenjena tehnologija obvlada kompleksnost. Kot primer je izpostavil katastrofalne prometne zamaške v Ljubljani, ki da so očitno prekompleksen problem za tiste, ki upravljajo mesto. “Če bi se tega problema lotili z umetno inteligenco, bi lahko prišli do učinkovitih rešitev in tako izboljšali življenje v prestolnici,” je dodal Grobelnik. “Življenje v resnici postaj boljše, bolj kvalitetno in produktivno,” še opozarja.
Regulacija ne bo dohajala razvoja umetne inteligence
Vendar da bi v prihodnosti pozitivne posledice razvoja umetne inteligence prevladale nad negativnimi, je za to potrebna dobra regulacija. Kot je poudaril Grobelnik, so se regulatorji z umetno inteligenco začeli ukvarjati pred petimi do šest leti. Ta trenutek se je regulaciji najresneje posvetila Evropska unija, ki je pripravila Evropski akt o umetni inteligenci.
Prav tako sta sicer bolj ohlapno obliko regulacije sprejeli tudi Kitajska in Združene države Amerike. Slednje imajo tako imenovani “Voluntary agreement”, kjer ni striktne regulacije, temveč samo obljuba, da oblasti ne bodo posegale v razvoj umetne inteligence, če se bodo podjetja, ki jo razvijajo, obnašala odgovorno. Podobno je tudi na Kitajskem, ki z relativno ohlapno regulacijo industriji pušča bolj ali manj prosto pot.
Kot omenjeno, ima Evropska unija za zdaj najbolj striktno regulacijo na tem področju. A Marko Grobelnik ob tem opozarja, da ta ne regulira tehnologije, temveč njeno uporabo v določenih scenarijih. Regulatorji se pretežno ukvarjajo z obstoječo tehnologijo, pri tem pa zamujajo priložnost, da bi regulirali tehnologije, za katere že vidimo, da prihajajo in bodo pomembno vplivale življenje družbe v prihodnjih letih. Grobelnik zato svari, da regulatorji z obstoječim načinom dela ne bodo dohitevali vse hitrejšega razvoja umetne inteligence, zato se utegne zgoditi, da bo ta prej kot slej mestoma ušla izpod nadzora.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje