Mladi ne guglajo več. Bo njihov način iskanja informacij povsem spremenil splet?

Digitalno 16. Sep 202421:47 2 komentarja
skupina, dekleta, mlade ženske, mobilni telefon, druženje. prijateljice
Foto: PROFIMEDIA

Mlajši pri iskanju informacij na spletu ne uporabljajo več najbolj uporabljanega brskalnika, temveč družbena omrežja.

Približno dvajset let smo vajeni, da podatke, ki nas zanimajo – od telefonskih številk do recepta za slaščice ali oceno destinacije, kamor želimo na večerjo ali dopust – poiščemo s pomočjo spletnega iskalnika.

Običajno je to Google. Zato se je v pogovornem jeziku pojavil glagol guglati, ki je uvrščen tudi v Slovar slovenskega knjižnega jezika in pomeni “iskati informacije na spletu s spletnim iskalnikom Google”, piše na spletnem portalu Fran.

Google je med vsemi spletnimi brskalniki najbolj uporabljan. Po podatkih, najdenih na internetu, ga kot iskalnik uporablja od 4 do 5 milijard ljudi, vsak dan pa njegovi strežniki “postrežejo” z okoli 8 milijardami odgovori na iskanje.

Kot piše portal Zimo, se slika začenja spreminjati. Predvsem mladi, ki jih označujemo kot generacija Z (rojeni med letoma 1997 in 2012), ne guglajo več toliko kot milenijci ali generacija X in baby boomerji, ki so se prvi seznanili z internetom in iskanjem podatkov na njem.

Ne guglajo, ampak “iščejo”

Namesto na Googlu vse več podatkov iščejo na družbenih omrežjih, specializiranih straneh, zadnje čase tudi pri umetni inteligenci.

Priporočila in ocene restavracij iščejo na TikToku, stvari, ki jih želijo kupiti, poiščejo na Amazonu, pomoč za domače naloge, eseje, seminarske ali celo diplomske naloge pa poiščejo na ChatGPT. Umetno inteligenco izkoriščajo celo za pisanje dela ali reševanje nalog, ki jih dobijo v šolah, na kar vse bolj opozarjajo učitelji in predavatelji.

Raziskava, ki sta jo aprila v ZDA opravila Forbes Advisor in Talker Research in v kateri je sodelovalo 2.000 ljudi, je pokazala, da skoraj polovica pripadnikov generacije Z pri iskanju podatkov uporablja iskalnike na družbenih omrežjih. Podobno velja tudi za 35 odstotkov milenijcev (1981–1996) in petino generacije X (1965–1980), medtem ko le deset odstotkov generacije baby boo (1946–1964) išče podatke na družbenih omrežjih. In tudi ko postajajo starejši, pripadniki generacije Z še vedno ostajajo zvesti družbenim omrežjem, piše revija Fortune, ki poroča o raziskavi.

Mlada generacija že uporablja družbena omrežja, predvsem TikTok, kot primarni vir novic in se zanaša na svoje najljubše vplivneže, da jih obveščajo o svetovnih dogodkih ali pomembnih trenutkih iz pop kulture. “Mlajše občinstvo išče, ne gugla,” pravi Mark Shmulik, analitik pri raziskovalni agenciji Bernstein, ki je izvedla podobno raziskavo.

Tudi način iskanja se spreminja. Če so milenijci, generacija X in boomerji še vajeni iskanja s tipkanjem ključnih besed, so nove generacije bolj nagnjene k vizualnim podobam in ne besedam. Zato spletni iskalniki in nove tehnologije že omogočajo, da lahko podatek, ki nas zanima, najdemo tako, da obkrožimo neko podrobnost na fotografiji.

Eden od razlogov, da mladi raje verjamejo ustvarjalcem na družbenih omrežjih, je ta, da verjamejo, da vplivneži ustvarjajo avtentične, verodostojne in nepristranske vsebine. Ta način razmišljanja izraža izjava, ki jo je za časnik New York Times dal 25-letni Nailah Roberts. Dejal je, da na TikToku “vidiš, kako se oseba dejansko počuti, ko jé v neki restavraciji”, recenzije na specializiranih straneh ali Googlovih zemljevidih pa so lahko polne lažnih vsebin.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje