Menu Item
Na spletu je zaokrožil posnetek o preizkušanju domnevnih očal, ki naj bi omogočala hipno prepoznavo obrazov.
Na spletu je postal viralen posnetek nizozemskega novinarja Alexandra Klöppinga, ki se je nedavno odločil preizkusiti očala, podprta z umetno inteligenco, ki naj bi omogočala prepoznavanje obrazov.
Klöpping, oblečen v plašč, na začetku nagovarja naključne mimoidoče in jim postavlja vsakdanja vprašanja, da ne bi vzbudil suma, medtem pa njegova očala skenirajo ljudi in analizirajo njihove identitete, kar je prikazano v ločenem oknu. Na koncu pa novinar sprašuje te ljudi, ali so resnični ti, ki so jih “prepoznala” očala. In videti je, da je bila prepoznava pravilna, saj so ljudje videti presenečeni in potrjujejo svojo identiteto.
Ni znano, ali je video pristen ali zrežiran, piše portal MSN, prav tako ni mogoče preveriti avtentičnosti trditev predstavljenih v videu, a obstoj takšne tehnologije ni sporen, njena raven dovršenosti ali komercialna dostopnost pa še ni potrjena.
Vsekakor pa je misel, da lahko mimoidoči o nas v nekaj sekundah izve marsikaj, skoraj strašljiva.
Si tega zares želimo?
Prepoznavanje obrazov, podprto z umetno inteligenco, je v zadnjem času doseglo izjemen napredek. In čeprav je tehnologija lahko koristna, ima tudi slabe plati. Omogoča namreč, da jih posamezniki ali organizacije lahko izkoriščajo tudi za etično in moralno sporne cilje.
Mnogi uporabo tehnologije prepoznavanja obrazov zagovarjajo z varnostnimi razlogi. Navsezadnje jo uporabljajo mnoge policije (tudi slovenska) in obveščevalne ter varnostne službe. Vendar jo je mogoče uporabiti tudi za nadzor ali sledenje navadnih ljudi, političnih nasprotnikov, pripadnikov različnih manjšin ali drugih skupin prebivalstva, ki so iz različnih razlogov nekomu “trn v peti”.
Kitajska na primer je znana po obsežni uporabi te tehnologije v kombinaciji s socialnim kreditnim sistemom. Podobno tudi druge države uporabljajo to tehnologijo za spremljanje in nadzor prebivalstva. V nemškem mestu Mannheimu je lokalna policija namestila kamere, ki lahko prepoznavajo “sumljivo vedenje”, piše portal greens-efa.eu in navaja, da programska oprema poroča o številnih lažno pozitivnih rezultatih, ko na primer kot sumljivo vedenje zazna navaden objem. Portal, ki se zavzema za prepoved “biometričnega masovnega nadzora”, pa navaja še druge primere iz Evrope.
Po drugi strani pa k uspehu tehnologije za prepoznavanje obraza mnogo nevede prispevamo kar sami, z množicami fotografij in sebkov, ki jih objavljamo na družbenih omrežjih, pri čemer nimamo niti najmanjšega pojma, kje vse lahko ti posnetki pristanejo, ne glede na to, kar nam o varnosti podatkov obljubljajo lastniki teh omrežij.
“Želel sem ljudi prestrašiti do obisti”
Kot rečeno, avtentičnost posnetka, ki ga je naredil Alexander Klöpping, ni znana.
Po pisanju MSN pa je razloge zanj nizozemski novinar opisal takole: “Odšel sem v Zuidas, da bi ljudi prestrašil do obisti. Za prispevek o umetni inteligenci smo želeli pokazati, kako preprosta in predvsem strašljiva je tehnologija za prepoznavanje obrazov. Posebej v kombinaciji s pametnimi očali. Nekaj sekund videa med pogovorom o javnem prevozu je bilo dovolj, da smo našli njihovo ime, delodajalca in druge nenavadne podrobnosti.”
Ustanovitelj enega od podjetij, ki sicer razvija sodobne tehnologije za plačevanje na daljavo, pa je po pisanju portala video komentiral takole: “Pametna očala za prepoznavanje obrazov v realnem času. Kako pripravljeni ste na to?”
Da bodo podobna očala nadomestila mobilne telefone, napoveduje tudi direktor Mete Mark Zuckerberg, o čemer smo pisali nedavno.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!